Z izjemo Bojana Pečenka po podatkih, ki so nam jih posredovali z ministrstva za finance, svetovalskih storitev Lovšeta in Čirića minister ne plačuje. Vendar so informacije, ki jih na ministrstvu lahko dobijo Križaničevi izbrani neformalni svetovalci, lahko veliko več vredne, kot bi jim denarja prinesla morebitna svetovalska pogodba. Ministrstvo za finance je namreč eno od ključnih ministrstev v državi tudi zato, ker se na njem prepletajo informacije celotne vlade in paradržavnih institucij. Več naših sogovornikov zatrjuje, da se nekateri svetovalci radi pohvalijo s pristnimi stiki z finančnim ministrom. Odgovori, ki smo jih dobili iz Križaničevega kabineta, na vprašanja o sodelovanju z omenjenimi svetovalci pa so izjemno skopi.
Branil Bavčarja, preganjal Kramarja
Sodelovanje z odvetnikom Bojanom Pečenkom se zdi mnogim sporno, ker je na primer kot predsednik skupščine Istrabenza, ki ga je najela prejšnja uprava Igorja Bavčarja, še na lanski skupščini negiral odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je Bavčarjevi Maksimi Holding in družbam iz kroga Staneta Valanta odvzela glasovalne pravice. Kot odvetnik je Igorja Laha zastopal v vseh ključnih privatizacijskih zgodbah, od LIV Postojne, Megafina, Megainvesta do GPG in drugih, v katerih so bili odškodovani številni mali delničarji. Poleg tega je Igor Lah letos izkazal zanimanje za nakup Mercatorja in tik pred razlastitvijo Boška Šrota posebej za Pivovarno Union, na pogovorih z Laščani pa naj bi sodeloval tudi Pečenko. Sočasno se je minister za finance, sodeč tudi po javnih izjavah, dejavno vključeval v konsolidacijo lastništva Mercatorja in Pivovarne Laško. Ministrstvo za finance je eno od ključnih pri vladnem tako imenovanem boju proti tajkunom tako prek sprememb zakonodaje kot resornega ministrstva za bančni sistem. Bojanu Pečenko je na primer junija minister za finance poveril nalogo zastopanja Republike Slovenije na skupščini Nove Ljubljanske banke, na kateri so delničarji med drugim odločali o ugotovitvah posebne revizije glede prejemkov uprave in financiranja menedžerskih odkupov podjetij.
Koliko bo Pečenko ministrstvu za finance zaračunal na primer svoje mnenje o tem, ali je mogoče izterjati milijonsko nagrado nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju, ni znano. Na ministrstvu so pojasnili le, da imajo z njim sklenjeno letno pogodbo za pravno svetovanje za gospodarskopravne, predvsem pa korporacijske, finančnopravne in druge pravne zadeve na področju upravljanja državnega premoženja v znesku 31.200 evrov. Letos še ni prejel nobenega plačila. Na vprašanje, ali ne obstaja bojazen, da bi se Pečenko znašel v konfliktu interesov, saj poslovno sodeluje z ljudmi, ki jih politika opredeljuje za tajkune, sočasno pa svetuje ministru, na ministrstvu niso odgovorili. Prav tako nismo dobili pojasnil, zakaj se je minister odločil ravno za Pečenkovo pravno pomoč. Ali Pečenka plačujejo tudi kot člana skupine za pripravo predloga zakona o nadzoru finančnih institucij in člana sveta vlade za javno-zasebno partnerstvo, ministrstvo posebej ne pojasnjuje.
Specialist za socialne mreže
Miloš Čirić, ki je delovne izkušnje najprej nabiral v politiki in se nato usmeril v gospodarstvo, je specialist za področje lobiranja in vodenja kampanj, je zapisano v njegovi predstavitvi na spletni strani Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Kot svetovalec predsednika uprave je zaposlen v Zavarovalnici Maribor, je avtor in soavtor ter predavatelj programov s področja komuniciranja, upravljanje sprememb in lobiranja, med drugim je osebni svetovalec dr. Miroljuba Labusa, nekdanjega podpredsednika vlade Srbije za gospodarstvo. V preteklosti je imel podjetje za lobiranje Konzul skupaj z Bogdanom Biščakom, danes generalnim sekretarjem stranke Zares, v preteklosti pa funkcionarjem LDS. Pred petimi leti, ko je na volitvah zmagala SDS, se je Čirić odpovedal mestu direktorja Konzula, letos aprila pa je namesto Biščaka spet postal njegov zastopnik. Konzul od leta 2004, ko je dosegel skromni dobiček , posluje z izgubo, čisti prihodki od prodaje so leta 2005 znašali 102.000 evrov, konec lanskega leta le še 46.000 evrov.
Za poslovni uspeh Čirića kot lobista, ki predava o pomenu socialnih mrež, je ključen dostop do informacij in odločevalcev. Dela kot svetovalec podjetij, ki jih regulativa ministrstva za finance neposredno zadeva, na primer Zavarovalnico Maribor. Sodeloval je tudi z donedavnim predsednikom uprave Petrola Markom Kryžanowskim, vendar s Petrolom, katerega poslovanje je pomembno odvisno od višine trošarin za bencin, po naših informacijah ni imel pogodbenega odnosa. Ko smo pred kratkim preverjali namige, da naj bi bil Čirič tihi družbenik agencije Propiar, ki je poslovala s Petrolom, od direktorice in lastnice Propiarja Nine Tomažin nismo dobili odgovora.
Na ministrstvu za finance ne komentirajo vprašanja, kako preprečujejo morebitno odtekanje informacij in njihovo morebitno zlorabo v zasebne namene. Prav tako nismo dobili pojasnila, katere so tiste odlike Miloša Čirića, ki so ministra prepričale v sodelovanje z njim, med drugim, ko se odloča o sestavi uprave NLB.
"Lobist ameriškega kapitala"
Tudi Tomaž F. Lovše je po trditvah več naših virov sodeloval na ministrovih sestankih, na katerih se je odločalo o NLB. Njegovo zanimanje za finančni sektor ni presenetljivo, ne samo zato, ker je lastnik podjetja za kartično poslovanje, ampak tudi zaradi njegovih povezav v mednarodnih finančnih krogih. Omenjajo zlasti ameriško investicijsko banko Goldman Sachs in mednarodni sklad tveganega kapitala Blackstone. Ta je bil lani eden od najresnejših interesentov za lastniški vstop v NLB, medtem ko so s prvim pred meseci potekali pogovori, da bi za Republiko Slovenijo organiziral zaprto izdajo obveznice z državnim jamstvom. Kot predsednika ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji se ga je v poslovnih krogih že prijel vzdevek "lobist ameriškega kapitala".
V intervju za tednik Reporter je Lovše tako pred kratkim izjavil: "Če sem malo neskromen, sem danes Slovenec z največjimi zvezami v mednarodnih finančnih krogih. Ne bom govoril o podrobnostih, katerim institucijam v Sloveniji sem že pomagal s stiki v tujini. Delam v tujini, tam vlagam, poznam ljudi iz mednarodnih finančnih krogov. Mislim, da sem edini Slovenec, ki je kaj kupil na Wall Streetu, s Citigroupom sem sklenil že en posel, mogoče bom zdaj še enega..." Poleg tega je Lovše spomladi dejavno sodeloval v pogovorih Ivice Todorića, lastnika hrvaškega Agrokorja, za vstop v Mercator, katerega pomembne lastnice so zdaj banke v državni lasti. Lovše je že v preteklosti sodeloval z nekaterimi ključnimi ministri, na primer s Tonetom Ropom, v času Bajukove vlade se je moral posloviti od vodenja Peka, njegovo ime pa se je pojavljalo v prisluhih ob aferi Šuštar, vendar Lovše ves čas zanika morebitne nepravilnosti pri njegovem vodenju sanacije Peka. Na ministrstvu za finance nismo dobili odgovora na vprašanji, zakaj se je minister odločil, da Lovšeta kot lastnika zasebnega podjetja dejavno vključuje v sprejemanje svojih odločitev in kako preprečuje morebitno zlorabo na ministrstvu pridobljenih informacij.
Prav tako niso želeli komentirati vprašanja, ali bo minister ob koncu leta pri omenjenih svetovalcih preveril, ali se je njihovo premoženjsko stanje v zadnjem letu izboljšalo.
