Podrobnosti pogajanj zaradi interesa obeh strani ostajajo za zaprtimi vrati, tako ponudba uprave ni znana. Zahteve sindikata, usklajene s predstavniki delavcev, pa so jasne. Od uprave zahtevajo, naj se s 1. oktobrom razveljavi aneks k veljavni pogodbi o zaposlitvi, ki je v veljavi od 1. januarja 2009 in naj se uvede prehod na 40-urni delovni teden. Druga zahteva je povišanje plače za deset odstotkov, a ne na sedanjo plačo, ampak na plačo iz oktobra 2008. Tretja zahteva je povišanje osnovne plače za 150 evrov neto vsem zaposlenim v skupini Gorenje do vključno VII. tarifnega razreda, pri čemer ne smejo biti izvzeti delavci na čakanju, na bolniški in čistilke. Zadnja zahteva se nanaša na popravo krivic, ki so se zgodile pri izplačilu 150 evrov draginjskega dodatka pri čistilkah, gostinskih delavcih in delavcih na bolniški.
Po včerajšnjem poročanju STA se za ustrezna plačna razmerja v Gorenju zavzema tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Minister meni, da v Gorenju, ki je paradni konj slovenskega gospodarstva, plača ne more biti pod pragom revščine. Lahovnik je v zadnjem času večkrat izrazil, da nadzorniki Gorenja njegovega zaupanja ne uživajo, ker po njegovem mnenju svojega dela niso opravili zadovoljivo. Njegove podpore pa v tem trenutku nima niti uprava, od katere pričakuje, da bo svoje plače znižala, v socialnem dialogu s sindikatom in delavci pa vlekla ustrezne poteze, kamor naj bi spadal tudi dogovor o udeležbi zaposlenih pri dobičku.
