Tokič je že v petek poskrbel za največji uspeh slovenskega moškega namiznega tenisa, saj je prvi med slovenskimi igralci osvojil medaljo na največjih tekmovanjih. V polfinalu sta bila izrazita favorita Nemca, prvaka zadnjih dveh evropskih prvenstev, ki sta svojo vlogo tudi potrdila.

V polfinalu sta "Toko" in "Karaš" poskušala uveljaviti svojo igro. Že pred dvobojem z nemškima idoloma Timom Bollom in Christianom Süssom je bilo jasno, da tako gladko kot v vseh preostalih štirih krogih ne bo šlo. Tokič in Karakašević sta namreč do polfinala brez izgubljenega niza prišla v dobri uri. Tokrat pa se je obetal daljši igralni čas.

Že prvi niz je to tudi potrdil. Slovensko-srbski uvod je bil odličen. Začelo se je s 4:0 in vprašanje, kako bi se vse skupaj razvijalo, če ne bi igrali v nabito polni Porsche Areni pred 7000 gledalci. Tokič in Karakašević sta vodila tudi že 7:4 in napovedala zanimiv vsaj prvi niz. Ta je trajal dlje kot, denimo, sinočnja tekma s Turkoma v celoti. Prvo izenačenje je sledilo pri sedmi točki, ob 10:9 pa sta Tokič in Karakašević imela prvo žogico za niz. Sledile so še tri, toda Nemca sta izkoristila že drugo in s 16:14 najbrž že tedaj dokončno obrnila vse v svoj prid.

V drugem nizu je bilo le 3:2 in 6:5 za slovensko-srbsko navezo in zelo hitro je na velikem semaforju pod stropom že pisalo 2:0 za domačina, ki pred domačim občinstvom želita s četrtim naslovom narediti tudi "hat-trick" zadnjih treh sezon. Tako ali tako pa Nemci računajo na tri zmage v moški konkurenci in najmanj pri dvojicah so zdaj prej kot ne že opravili glavno nalogo. Tretji niz je potekal po željah Tokiča in Karakaševića. Čeprav se ni začelo tako, Nemca sta povedla s 3:0, je sedem zaporednih točk vse skupaj obrnilo in pravega odpora niti ni bilo. Znižanje v nizih na 2:1 naj bi le vodilo v preobrat.

Toda to je ostala le želja. Četrti niz je imel podoben uvod kot tretji, toda dokončnega obrata ni bilo. Nemca sta ob 6:10 dvorano že dvignila na noge, toda potrebno je bilo še enkrat sesti. Sledile so tri točke Tokiča in Karakaševića in nemška minuta odmora. V celoti je zalegla, hitri odgovor "Karaša" na nemški servis je končal ob mizi in Nemca sta povedla s 3:1. To pa je bila že prednost, ki je napovedala nov finale. V petem nizu sta minuto odmora skupaj vzela slovensko-srbski selektorski par Rak-Grujić, ki pa je imel precej manj vpliva na potek nadaljevanja. Ob 9:6 je Tokič zadel "svinjo", z izjemnim udarcem po sredini skorajda na rob mize je vrnil nekdaj prvi igralec sveta Timo Boll. Zaključno žogico številka ena je z diagonalo zaustavil Karakašević, sledila pa je zadnja enajstica v dvoboju za končnih 4:1.

"Res je, da me Boll počaka dobesedno na vsakem turnirju. Toda še vedno je bolje, da v polfinalu kot prej. Vsekakor moramo biti zadovoljni z odličjem in ostanimo skromni tudi ob tem uspehu. Morda bo v Ostravi možno napraviti kaj več, saj se sliši, da Boll in Süss tu skupaj igrata zadnji turnir. Res je škoda tega prvega niza. Štiri zaključne žoge sta nama dovolila, pa ni šlo. Tega se ne sme spustiti iz rok. Vsekakor bi bila v primeru vodstva precej bolj sproščena, kot sva nato bila. Ko začneš loviti prvaka, ga je res težko premagati. Bi pa poudaril, da je to prvenstvo res nekaj posebnega in poglejte samo dvorano. Če bi lahko, bi vsa evropska pa tudi svetovna prvenstva pripravil v Nemčiji," je dejal Tokić.

Aleksander Karakašević je bil po koncu kar precej jezen: "Slišali ste Bojana, tudi jaz, predvsem med dvojicami, vedno igram prav s tema dvema. Joj, da sva dobila tale prvi niz. Me prav zanima, kako bi se razvilo. Seveda se Nemca ne bi predala, toda midva bi imela predvsem psihološko prednost. Onadva sta bila tista, ki sta morala zmagati. Obenem ni realno, da sva samo tretja, saj sva zagotovo drugi najboljši par trenutno v Evropi. Imela sva super žreb do tu, po drugi strani bi bilo morda lažje, ali pa tudi ne. Pustimo zdaj to, Ostrava bo nova priložnost."