Takrat sta v bombnem napadu umrli 21-letna Jovanka Kočevar in njena mati, 46-letna Ivanka Brajdič. Schullerja je sodni senat oprostil tudi očitanega mu kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem, medtem ko je za enako kaznivo dejanje na šest mesecev zaporne kazni obsodilo Žižmonda. Ker ta nima prihodkov, bo sodne stroške kril državni proračun. Tožilstvo je nad sodbo močno presenečeno in napoveduje pritožbo.

"Prepričani smo, da so dokazi, izvedeni na 52 glavnih obravnavah in v obsežni preiskavi, več kot dovolj za izrek obsodilne sodbe vsem trem tako za dogodek v Brezju kot v Dobruški vasi. Presenetljiva je tudi oprostilna sodba Schullerju zaradi nedovoljenega prometa z orožjem. Dokazano je bilo, da je Žižmond ukradel bombi Schullerju. Z istimi dokazi je torej sodišče enega obsodilo, drugega pa oprostilo," je dejal okrožni državni tožilec Bojan Ficko.

Po njegovih besedah je sodišče ob izreku sodbe navedlo le okoliščine, ki so v prid obtožencem, ni pa se opredelilo do obremenjujočih dokazov. Prav tako je sodišče, kot dodajata tožilca Ficko in Janja Vrečič Perhavec, odreklo verodostojnost tako pričam iz policijskih vrst kot tudi strokovnost Centru za forenzične preiskave.

Sodnik Kodrič je ob obrazložitvi sodbe povedal, da je moralo sodišče razčistiti vse dvome, ki so se pojavili v prejšnjih obravnavah, med drugim so znova zaslišali nekaj prič in odrejeno izvedenko sodne medicine. Glede analiz DNK, ki so po mnenju tožilstva z gotovostjo potrdile prisotnost Schullerja in Podlogarja v Dobruški vasi, pa je sodnik menil, da so skozi vnovični postopek ugotovili razhajanja celo v sami stroki, zato ugotovitev glede DNK niso mogli upoštevati kot dokaz.

Na prvem sojenju leta 2006 je sodni senat, takrat pod vodstvom sodnika Franca Kusiča, Žižmonda in Schullerja spoznal za kriva poskusa umora v Brezju, Podlogarja in Schullerja pa za dvojni umor v Dobruški vasi. Zadnjima je prisodil najvišjo možno kazen 30 let, Žižmondu pa deset let in deset mesecev. Domnevna naročnika kaznivih dejanj Ludvika Praznika in Darjana Revinška je sodišče oprostilo. Višje sodišče je oprostilnima sodbama pritrdilo, obsodilne sodbe pa razveljavilo in sojenje vrnilo v vnovični postopek novomeškemu sodišču. Na vnovičnem sojenju je sodni senat izrekel oprostilne sodbe, po pritožbi tožilstva pa je višje sodišče odredilo vnovično sojenje pred spremenjenim senatom.