Kosorjeva je zamolčala, da bo podlaga za nadaljevanje pogajanj o hrvaško-slovenski meji drugi in ne prvi predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, kar je po pisanju Jutarnjega lista razlika iz dveh razlogov.

Kot dodaja, je prvi razlog odločitev sabora, ki je sprejel prvi predlog, in dokler tega poslanci ne bodo spremenili, je omenjena odločitev obvezujoča. Drugič, Rehnov junijski predlog je manj ugoden za Hrvaško kot prvi, najbolj problematična pa je formulacija, ki lahko implicira, da bo Slovenija zagotovila nemoten dostop do odprtega morja, piše komentatorka.

Kosorjeva se je obnašala kot njen predhodnik Ivo Sanader, ki je mesece in mesece prekrival resnico o gospodarskem stanju države, dodaja zagrebški časnik. "Strašno je, da premierka prekriva resnico in laže javnosti. Zaradi takšnih prevar se v urejenih državah zahteva odstop. Opozicija ima polno pravico, da njen odstop tudi zahteva".

Sicer pa to ne pomeni, da je treba oporekati dogovoru, ki ga je Kosorjeva dosegla s Pahorjem, čeprav ni tako ugoden, kot se je mislilo prvi trenutek, opozarja Jutarnji list. "Bodimo realni, dogovor je še vedno boljši od stanja hladne vojne, v katerega sta bili še pred dvema mesecema ujeti dve državi. Z umikom slovenskem blokade procesa pristopa EU, je Hrvaška že pridobila," sklene komentatorka.

Zakaj bi bil Sanader po sestanku v Ljubljani navdušen nad Kosorjevo, ki je sprejela, da se spor o meji ureja na osnovi Rehnovega predloga, ki je bil podan 15. junija, ki jo je bivši premier zavrnil, sprašuje Novi list.

"Sanader je zavračal in kričal, da ne bo dal niti pedi hrvaškega ozemlja, ter naj Ljubljana poskusi odvzeti ozemlje Berlusconiju. Podpiral ga je šef hrvaških pogajalcev o meji, akademik Davorin Rudolf, ki je grmel proti slovenski aroganci in neznosnih teritorialnih pretenzijah, obenem pa je kazal prezir do glavnega arbitra EU Marttija Ahtisaarija", spominja komentatorka reškega časnika.

"Kosorjeva je Sanaderjevo politiko vrgla v koš, znebila se je Rudlofa in ostalih hrupnežev, ki bi jutri lahko na Slovenijo poslali vojsko, sklenila mir s Pahorjem, umaknila blokado in omogočila pogajanja s Slovenijo in vse to v dveh mesecih. Če ji Sanader zdaj čestita, kdo je zdaj neumen," sklene Novi list.

Večernji list pa objavlja Rehnov junijski kompromisni predlog Rehna, ki so ga označili kot "načrt sporazuma o urejanju spora med vladami Republike Slovenije in Republike Hrvaške".

Omenjeni dokument med drugim predvideva, da bo petčlansko arbitražno sodišče, o katerem naj bi se pred tem dogovorili državi, "ugotovilo potek meje na morju in kopnem med Hrvaško in Slovenijo, ter režim za uporabo morskih območjih in dotik (contact v angleškem izvirniku) Slovenije z odprtim morjem", je povzel časnik. Dodaja, da bo sodišče to počelo na podlagi pravil in načel mednarodnega prava, načela pravičnosti (equity) in dobrososedskih odnosov, odločilo pa naj bi v roku enega leta.

Večernji list piše, da je Rehn sprejel le dva "kozmetična" slovenska amandmaja, in sicer, da se beseda "contact" zamenja z besedo "junction" (stik), ter da obe strani lahko izbirata predsednika arbitražnega sodišča in dva sodnika s seznama, ki bi ga predstavila Evropska komisija, ne da bi bil na omenjenem seznamu kdo z Meddržavnega sodišča v Haagu.

Časnik pojasnjuje, da "laiki" ne bi doživeli kot sporne zamenjavo besed "contact" s "junction", ker nobena izmed besed izrecno ne pomeni, da gre za raztezanje slovenskega morja do točke, v kateri se bo dotikal z mednarodnimi vodami, vendar pa je obe možno tudi tako tolmačiti.

"Sicer pa, če bi arbitri uveljavili pravila in načela mednarodnega prava, neposreden stik ne bo možen, ker je od najbolj izpostavljene točke slovenskega kopna, rta Madone, do točke, v kateri se dotikajo hrvaške in italijanske teritorialne vode z odprtim morjem, 15,5 navtičnih milj, medtem ko se teritorialno morje neke države lahko raztegne največ 12 milj od kopnega," piše časnik.