Kot je poslance najprej obvestil, je hrvaško zunanje ministrstvo dopoldne objavilo sporočilo, s katerim so odpravljeni vsi dvomi o tem, kaj sta se s hrvaško premierko dogovorila v petek. Potrdili so namreč, da je Hrvaška pripravljena na nadaljevanje pogajanj o meji na podlagi drugega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna iz 15. julija.

Pahor je dejal, da mu to sedaj omogoča - s tem je po njegovi oceni namreč odpravljena zadnja nejasnost glede dogovora -, da odboroma predlaga, naj podpreta sklep o tem, da Slovenija na poglavjih, kjer je v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU zaradi prejudiciranja meje med državama izrazila zadržke, te zadržke umakne in omogoči nadaljevanje pogajanj Hrvaške, hkrati pa tudi nadaljevanje pogajanj o meji med državama ob posredovanju EU na podlagi drugega Rehnovega predloga.

V želji, da bi zavrnil mnenja, da se je Slovenija z dogovorom vrnila nazaj ali pa da je "šest, sedem mesecev porabila za nič", je premier nato članom odborov pojasnil sedem bistvenih pomembnih razlik med predlogom za odpravo slovenske blokade, ki ga je decembra lani pripravilo tedanje francosko predsedstvo EU, in petkovim pismom Kosorjeve švedskemu predsedstvu EU.

Kot je izpostavil, je hrvaška premierka v tem enostranskem pismu zapisala zavezo, da bosta državi reševali vprašanje meje v okviru hrvaškega pogajalskega procesa z EU. "Tega seveda v predlogu, ki ga je pripravilo francosko predsedstvo, še zdaleč ni bilo," je poudaril.

Druga pomena razlika je ta, da je v tem času nastal dokument, na osnovi katerega, "če se boste tako vi odločili in vaši hrvaški kolegi v saboru", bosta državi ratificirali arbitražni sporazum o meji, ki je bil v tem času praktično že pripravljen.

"Pismo je podpisala predsednica hrvaške vlade," francoski predlog pa je predvideval, da bi izjavo podpisala veleposlanika obeh držav v Bruslju, je kot pomembno razliko še izpostavil premier.

Hrvaška v francoskem pismu tudi ni pristala na zapis, da v pristopni dokumentaciji prejudicira mejo. "Zdaj je v pismu to priznala na tak način, da noben dokument v pristopnih pogajanjih ne prejudicira končne rešitve meje" in "tu gre za za vse dokumente, stališča, pisna in ustna, med drugim tudi za zemljevide, pogajalska izhodišča, pravne akte in druge dokumente v okviru pristopnih pogajanj z EU, ne glede na to v kakšni obliki jih je Hrvaška sestavila, predložila ali se nanje sklicuje", je dodal. Posledično pa ti dokumenti ne bodo imeli "nobenega učinka na kateremkoli mednarodnem razsodišču ali telesu, ki bo odločalo o meji".

Kot pomembno razliko je Pahor izpostavil tudi, da je Hrvaška v pismu prvič pristala na to, da se vprašanje meje reši "pred mednarodno arbitražo ali z bilateralnim sporazumom". In to po tem, ko Hrvaška leta ni želela slišati o bilateralnem dogovarjanju o meji in ko v decembrskih pogovorih vprašanje meje ni želela reševati pred nobenim drugim telesom kot pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, je dodal. Izpostavil je še, da je vlada pripravljena tudi na dvostranski dogovor, če bodo tako odločili v DZ, čeprav sam dvomi v uspeh glede na veliko vloženega dela v doseženo pod posredovanjem EU.

Izpostavil je, da je na odboroma pomembna odločitev, ali menijo, da je zapisano v arbitražnem sporazumu, kjer je "eksplicitno kot načelo določen stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami" za Slovenijo ugodnejše načelo od načela zunanje pravičnosti.

Izpostavil je še, da je bilo v francoskem predlogu vprašanje meje opredeljeno kot dvostransko vprašanje, sedaj pa se Hrvaška v pismu strinja, da je del njenega pristopnega procesa. Njeno pismo namreč postane sestavni del hrvaške pogajalske dokumentacije in zato je Slovenija sedaj dobila "jasno potrdilo, da je rešitev meje EU zadeva in ne bilateralni problem".

V francoskem predlogu tudi ni bil omenjen presečni datum 25. junija 1991, je izpostavil premier, ki je dodal, da mu je bilo nemogoče, "da bi decembra dosegli manj kot je dosegel prejšnji premier Janša na Brionih".

Francozi so tudi zahtevali "popolno deblokado" - Slovenija bi morala dati zavezo, da v pogajalskem procesu Hrvaške ne bo več imela nobenih zadržkov, ampak da bo podpirala vsa poglavja Hrvaške. V pismu Kosorjeve pa je po besedah Pahorja jasno, "da mi umikamo samo tiste pridržke, ki so vezani na prejudice" in da se seveda o vseh poglavjih pogovarjamo kot polnovredna članica EU in da imamo lahko na sleherno poglavje vsebinske pridržke, ki niso vezani na prejudice.

Izpostavil je še, da sta državi dosegli dogovor, ki pomeni "win-win" za obe strani, potem ko se je po zaostritvi odnosov izgubilo upanje v to možnost.

Po Pahorjevem nastopu sta odbora, seje katerih se udeležuje tudi zunanji minister Samuel Žbogar, na predlog Cvete Zalokar Oražem (Zares) zaradi potrebe po dodatnih posvetih za pol ure prekinila razpravo. Po premoru se seja nadaljuje z razpravo. Seja je sicer za javnost odprta, saj je vlada z gradiva za to točko dnevnega reda umaknila oznako interno.