Po besedah upokojenega direktorja vodilne svetovalne hiše na svetu, McKinsey & Co., Petra Kraljiča, enotna formula za dezinvestiranje v krizi ne obstaja, ampak se razlikuje od podjetja do podjetja. "Dezinvestiranje je odvisno predvsem od likvidnostnega stanja in načrtov podjetja za prihodnost. Prava umetnost je, kako uskladiti kratkoročne poteze, s katerimi bi ustavili 'krvavenje' in prebrodili težave z dolgoročnim razvojem," poudarja Kraljič. Docent z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Sašo Polanec pravi, da s prodajo določenega premoženja lastniki podjetij lahko pridobijo novo uporabno vrednost. "Dezinvestiranje lahko predstavlja tako imenovano kreativno destrukcijo. To pomeni, da nekaj ustvariš, s tem ko nekaj uničiš," razlaga Polanec.
Skupina Gorenje obsega 85 podjetij, od tega kar 61 v tujini, kot so nam pojasnili v družbi, ki jo vodi Franjo Bobinac, pa so se v okviru dezinvestiranja pred meseci odločili za prodajo nestrateškega družbeniškega deleža Geoplina. Trenutno se pogovarjajo o prodaji hčerinske družbe Linea, ki je stanovanjsko podjetje, zaposlenim v tej družbi. Drugih načrtov v zvezi s prodajo naložb nimajo, med njihove protikrizne ukrepe pa spada tudi nenehno spremljanje vseh vrst stroškov, izboljšanje poslovnih procesov in prevetritev vseh razvejanih področij delovanja.
Predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec razlaga, da imajo nekaj naložb, ki niso nujno potrebne za njihovo delovanje. Tako so se odločili za prodajo zemljišča hčerinskega podjetja Color v Medvodah, njegovo proizvodnjo bodo preselili v Preske pri Medvodah, kjer so leta 2007 odprli nov proizvodni obrat Colorja. "Ker nam eden od partnerjev na Hrvaškem ni bil sposoben plačati naših terjatev, nam je dal zemljišče, ki ga zdaj prodajamo. Določene aktivnosti dezinvestiranja potekajo tudi na srbskem trgu," dodaja Slavinec. Skupina Helios obsega 43 podjetij, od tega jih je 33 v tujini.
Tibor Šimonka, predsednik uprave Slovenske industrije jekla (SIJ), pojasnjuje, da je glavna dolžnost vsakega menedžerja, da najprej poišče notranje rezerve. "Notranji viri podjetja so tudi najcenejši. Če določeno premoženje ne služi jedrnemu programu, podjetje izgublja. Nepotrebno premoženje je bolje prodati, kot ga pustiti neizkoriščenega. Obenem je mogoče tudi stroške, ki so povezani z določenimi projekti, kratkoročno odložiti," pravi Šimonka in dodaja, da imajo na Jesenicah, kjer ima sedež Acroni, hčerinsko podjetje SIJ, na opuščenih prostorih železarne zemljišča, ki jih zdaj prodajajo. Skupino SIJ sicer sestavljajo poleg krovne družbe SIJ d.d. še štiri jedrne družbe, Acroni, Metal Ravne, Noži Ravne in Elekrode Jesenice, ki imajo skupno sedem hčerinskih podjetij, od tega pet v tujini. Poleg tega so v skupino SIJ vključeni še dve invalidski podjetji, podjetje Odpad in dve storitveni podjetji.
Predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Igor Mihajlović meni, da je deizinvestiranje sestavni del ukrepanja v kriznih razmerah. Kljub temu priznava, da se še niso dezinvestirali, vendar pa "preučujemo možnosti odprodaje dela premoženja". Ob tem omenimo, da ima Skupina Iskra Avtoelektrika pet podjetij v Sloveniji in 13 v tujini.
V Cimosu in korporaciji Hidria, ki sta sicer v zadnjih mesecih v središču pozornosti vlade v zvezi s protikriznimi ukrepi, so nam pojasnili, da niso prodali nobene svoje naložbe in tudi ne načrtujejo nobene prodaje, češ da za to ni potrebe. Ob tem dodajmo, da Skupina Cimos obsega 27 odvisnih podjetij, od tega 21 v Sloveniji. Korporacija Hidria ima 38 povezanih in hčerinskih podjetij, pri čemer jih je 20 v tujini.
