"V drugem četrtletju so se nadaljevala podobna gibanja, kot so bila značilna že za začetek leta. V prvi polovici letošnjega leta se je tako BDP na letni ravni realno skrčil za 8,8 odstotka," je včeraj poudarila vodja sektorja za nacionalne račune pri državnem statističnem uradu (SURS) Karmen Hren. Ponovno so se najbolj realno znižale bruto investicije, in sicer so se v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lani znižale za tretjino. Posledično se je njihov delež v slovenskem BDP znižal z 32,2 odstotka na 22,1 odstotka.
Zaradi močne vpetosti slovenskega gospodarstva v mednarodne tokove je bil na medletni ravni za dobro petino manjši tudi obseg menjave s tujino, medtem ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Glede na to, da je bilo realno zmanjšanje izvoza manjše kot zmanjšanje uvoza, smo v transakciji s tujino prvič po treh letih imeli presežek. Negotove gospodarske razmere in naraščajoča brezposelnost so vplivale tudi na to, da se je prvič v zadnjih devetih letih zmanjšala (za 2,6 odstotka) potrošnja gospodinjstev.
Spomnimo, da so se podobna gibanja kot v Sloveniji pojavljala tudi v največjih evropskih gospodarstvih. Tako sta denimo Nemčija in Francija na četrtletni ravni dosegli gospodarsko rast, medtem ko so številke na medletni ravni še vedno globoko v minusu. Po pojasnilih Hrenove takšne situacije niso neobičajne, so pa redke. "Značilne so za tako imenovani točki obrata, ko gospodarski cikel doseže dno ali vrh, in s četrtletnimi primerjavami hitreje ugotovimo, da je do obrata prišlo," dodaja.
V Banki Sloveniji medtem niso prepričani, da smo že na točki preobrata, saj so nam pojasnili, da so precej verjetna manjša nihanja na poti do okrevanja gospodarstva, ki bi utegnilo biti dolgotrajno. Analitiki v naši centralni banki ne izključujejo niti možnosti, da bo recesija imela obliko črke W. "Za Slovenijo bo ključna oblika okrevanja v mednarodnem okolju, ker je naše gospodarstvo precej odvisno od izvoza," so razložili ter dodali, da se poleg tega tudi težave na mednarodnih finančnih trgih še niso polegle. Tudi v Umarju niso preveč optimistični, saj ugotavljajo, da so ob nadaljevanju neugodnih gibanj pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah relativno slabe tudi razmere na domačem trgu. "Večji padec izvoza, nadaljevanje posojilnega krča in s tem povezana nizka investicijska dejavnost kažejo, da bo gospodarska rast ob koncu leta nižja, kot smo pričakovali spomladi," pojasnjuje direktor Umarja Boštjan Vasle.
luki.nuredini@dnevnik.si
