Na panelu o gospodarski krizi kot grožnji varnosti in razvoju, ki ga je vodil izvršni sekretar Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNEECE) Jan Kubiš, so udeleženci ugotavljali, da predstavlja gospodarska kriza veliko grožnjo stabilnosti v svetu. Pri tem so citirali opozorila ameriške obveščevalne agencije Cia, da je gospodarska kriza v tem trenutku večja grožnja kot pa terorizem, ugotavljalipa so tudi, da "služba sicer ni vse, vendar pa je vse ostalo nepomembno, če človek nima službe".
Ekonomska varnost je tako za navadne ljudi precej bolj pomembna kot "klasična", vojaška varnost. Nezaposlenost, ki jo povzroča kriza, je velik problem, ki lahko ustvarja velike napetosti in nestabilnosti. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je pri tem opozoril, da bi se gospodarska kriza lahko prelila tudi v krizo na ostalih področjih, vendar je pri tem izrazil upanje, da do tega ne bo prišlo.
Velik problem pa so tudi protekcionistične težnje. Lord Grenfell, nekdanji predsednik odbora za EU v britanski lordski zbornici, je opozoril, da bi morali čimprej skleniti t.i. pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine iz Dohe. Tako bi dali državam v razvoju vsaj možnost za iskanje hitrejšega izhoda iz krize.
Grenfell je tudi zavrnil ideje, da svet potrebuje "deglobalizacijo". Po njegovem je sicer sploh vprašanje, ali je to mogoče, saj je svet preveč medsebojno povezan, da bi realno to lahko odpravili, je pa zagotovo potrebno boljše vodenje in upravljanje globalizacije na svetovni ravni.
V tej luči so se panelisti strinjali, da so potrebne reforme sedanjih finančnih institucij. Razmišljali so celo, da bi bilo morda potrebno graditi arhitekturo finančnih institucij kar na novo, saj sedanje, bretton-woodske institucije, ne ponujajo pravih odgovorov na sodobne izzive.
Opozorili so sicer, da so največje žrtve krize ravno države v razvoju, ki že tako ali tako zaostajajo v razvoju. EU bi na tej ravni morala storiti več, predvsem na območju Zahodnega Balkana, se je zavzel minister Jandroković in opozoril, da morajo imeti države v tej regiji "jasno evropsko perspektivo"; le to je zadosten motiv za to regijo, da nadaljuje po poti reform.
Direktor centra za študije EU na Kitajski fundaciji za mednarodne študije, Zhu Zushou, je pri tem opozoril, da se položaj v državah v razvoju zaradi globalne krize slabša in da bi morale države v razvoju okrepiti svojo pomoč. Sicer se bo to izrazilo tudi v manjšem svetovnem povpraševanju, kar bi krizo zgolj podaljšalo.
Po drugi strani se je v razpravi, v kateri je sodeloval še profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede Marjan Svetličič, pojavila zanimiva teza, ali je bila kriza morda "prekratka", da bi svet spremenil obstoječe vzorce delovanja finančnih trgov. Odgovor je sicer bil, da nobena kriza ni prekratka, vendar pa je res, da niso bile izkoriščene vse priložnosti, da bi izboljšali sedanji sistem, ki ima očitno težave, so še ugotavljali panelisti današnjega drugega dne strateškega foruma na Bledu.
