"Za vsako vrsto živali skrbita dva ali štirje oskrbniki, odvisno od velikosti in zahtevnosti živali ali ograde. Vsak dan se živalim počisti prostore, opazuje se njihovo telo, vedenje in zdravje, nahrani se jih enkrat ali dvakrat na dan, odvisno od vrste živali ter se jih po potrebi odpelje k veterinarju," je dejal za STA oskrbnik ljubljanskega živalskega vrta Franci Černelč. Ob tem je poudaril, da imajo poseben način hranjenja, značilen za poletje.

Mesojede živali poleti zaradi vročine manj jedo, zato velike mačke po oskrbnikovih besedah hranijo vsak drugi dan, enkrat na teden jih pustijo, da se postijo, ob hujših vročinah pa jih hladijo tudi z improvizirano hladno prho. Živali pač, tako kot ljudje, poleti ob visokih vročinah iščejo samo senco, pojasnjuje.

"Vsejede in rastlinojede živali poleti dobijo veliko sadja, poudarek pa je na sveži vodi in kopanju, če je le možno," razlaga Černelč in dodaja, da za opice in medvede delajo sladoled v lončkih s koščki rezanega sadja, prelitega z vodenim malinovim ali pomarančnim sokom. Šimpanzi in giboni imajo najraje te sokove, giboni pa včasih ob hujši vročini prenočijo tudi pod vedrim nebom, v zunanjem delu kletke.

Ker si živali v naravi same poiščejo hrano in vodo, se izogibajo plenilcem ali poiščejo bivališča, se v živalskem vrtu včasih dolgočasijo. Da se to ne bi dogajalo, poskrbijo zaposleni, ki jim večkrat na mesec pripravijo novosti in presenečenja, razlaga za STA pedagoginja ZOO Ljubljana Petra Hrovatin. Na različne načine živali spodbujajo, da vohajo, označujejo, se valjajo, kopajo, lovijo, trgajo in skačejo. Medvedom dajejo jabolka v vodo, ki jih nato iščejo in se hkrati skopajo ter na ta način osvežijo.

Zaposleni v živalskem vrtu sicer pravijo, da so vroči dnevi najtežji za kače, žuželke in plazilce, ki težje prilagajajo svojo telesno temperaturo, medtem ko v vročini najbolj uživajo kamele. Tudi pritlikavi prašički, ovce in koze uživajo v pripravljenem bazenčku, v katerem se lahko osvežijo. "Gojimo predstavnike domorodnih in tujerodnih vrst. Prevladujejo sesalci in ptiči, gojimo pa tudi plazilce, dvoživke in nekaj vrst žuželk, pajkov in polžev. Skupaj 500 živali in žuželke, ki jih uvrščamo v 119 vrst in 14 pasem," pravi Hrovatinova.

V okviru evropskega vzrejnega programa za ogrožene vrste bo tako eden od naših gibonov (zlatolični) po njenih besedah kmalu odšel v Južnoafriško republiko.

Dogodivščine med počitnicami na sporedu vsak dan

V tem edinem slovenskem živalskem vrta vsak konec in za vsak praznik sicer pripravijo dogodivščine za obiskovalce, med počitnicami pa so te na sporedu vsak dan. Ob tem obiskovalci spoznavajo živalski vrt, ogledajo si vsa hranjenja, nekatere živali pa hranijo otroci sami. Igrajo se različne igrice, rajajo in se mimogrede ob dobri volji po mnenju Hrovatinove veliko vsi naučijo.

Tako za soboto in nedeljo pripravljajo ogled hranjenja nekaterih prebivalcev živalskega vrta. Na sporedu bo hranjenje sibirskega tigra s skakanjem na velike kose mesa in valjanjem po začimbah, kot sta cimet in origano. Mrežasta žirafa bo smukala suho listje iz drevesnih vej, vtikala jezika v preluknjane melone, medtem ko bodo rjavi medved, lev in perzijski leopard trgali vreče s slamo in iskali koščke mesa, ter se tudi valjali po začimbah. Indijski slon se bo igral z gumami s skritim sadjem, iskal bo arašide v odprtinah navrtanega debla, skrito korenje po ogradi in vohal arašidovo maslo. Šimpanzi pa se bodo zabavali z nogavicami, v katerih bodo sladka presenečenja.

Vsak prvi ponedeljek v mesecu dopoldne pa ljubljanski živalski vrt za obiskovalce organizira ogled hranjenja kač in ostalih živali v vivariju. "Poleti, ko so noči toplejše, pa si ogledamo, kaj živali ponoči počno. Ogledamo si nekatere ko spijo in druge, ki so ponoči dejavne. V živalskem vrtu prespimo noč v šotorih, tako izvemo, kaj živali počno ponoči, zjutraj pa se odpravimo k slonu pod tuš in k medvedom na zajtrk," je še dejala Hrovatinova iz ZOO Ljubljana.

Poletni dopusti in vročina niso vplivali na obisk živalskega vrta, ki ga vsak dan po njenih besedah obišče od 600 do 1000 obiskovalcev, precej je tujcev, med katerimi je največ Italijanov.