Visoki kitajski gost se bo v okviru obiska, ki ga bo zaključil v petek, v četrtek v Ljubljani sestal s predsednikom vlade Pahorjem, predsednikom republike Danilom Türkom, predsednikom DZ Pavlom Gantarjem in zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem. Slednji bo v čast kitajskega gosta na gradu Brdo priredil kosilo.

Kot so sporočili iz kabineta premiera, gre za enega najvišjih obiskov na ravni vlade po osamosvojitvi Slovenije in potrjuje zelo dobre ter intenzivne odnose med državama. Osrednji del pogovorov bosta Pahor in Hui namenila krepitvi gospodarskega sodelovanja ter izmenjavi pogledov na svetovno gospodarsko in finančno krizo ter se dotaknila možnih protikriznih ukrepov.

V času obiska bosta delegaciji obeh držav v četrtek podpisali pet dokumentov, ki bodo utrdili sodelovanje na gospodarskem, zdravstvenem in izobraževalnem področju: memorandum o sodelovanju v kmetijstvu, memorandum o promociji izmenjave in sodelovanja na področju srednjih in majhnih podjetij, akcijski načrt za sodelovanje v zdravju in medicini v obdobju 2009-2012, sporazum o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Univerzo za tuje študije v Pekingu ter sporazum o ustanovitvi Konfucijskega inštituta na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze.

Podpredsednika kitajske vlade bo spremljala močna gospodarska delegacija, v kateri bodo po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) predstavniki 60 kitajskih podjetij s področja gradbeništva, inženiringa, telekomunikacij, elektro industrije, tekstila, kemije, prehrane, trgovine in bančništva. Z njim bo tudi 90 gospodarstvenikov.

Na GZS bo v četrtek dopoldne potekala investicijska konferenca, namenjena kitajskim poslovnežem, na kateri bodo investicijske projekte predstavili Luka Koper, Aerodrom Ljubljana, Letališče Maribor in Vegrad. Popoldne, po dvostranskih srečanjih podpredsednika kitajske vlade, bo sledil plenarni del kitajsko-slovenskega poslovnega foruma, na katerem bosta kot govornika med drugim nastopila slovenski premier Pahor in Hui.

Slovenski izvoz na Kitajsko je lani po podatkih Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) znašal 69 milijonov evrov, uvoz od tam pa 441 milijonov evrov, medtem ko je v prvih štirih mesecih letos izvoz znašal dobrih 14 milijonov evrov, uvoz pa 126 milijonov.

V zadnjih letih Slovenija in Kitajska stalno beležita naraščanje blagovne menjave, pri čemer pa Slovenija vseskozi beleži velik primanjkljaj.

Med izdelki, ki jih Slovenija izvaža na Kitajsko, so na prvem mestu električni stroji in oprema, sledijo pa jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave. Tudi med izdelki, ki prevladujejo v uvozu iz te azijske velesile, so na prvem mestu električni stroji in oprema.

Svetovna gospodarska kriza je seveda prizadela tudi Kitajsko, kljub temu pa naj bi ta država letos še vedno beležila gospodarsko rast v višini 6,5 odstotka. Rast bo nižja od pričakovane, vzrok pa je predvsem znatno manjše povpraševanje na kitajskih izvoznih trgih, kjer je na prvem mestu ZDA. Po drugi strani pa domače povpraševanje ostaja močno.

Kitajska je lani beležila desetodstotno stopnjo rasti naložb, medtem ko naj bi se letos stopnja rasti investicij glede na lani skoraj prepolovila. Kot je ta teden poročala nemška tiskovna agencija dpa, je obseg tujih investicij letos v primerjavi z lani manjši za 20 odstotkov.

Na zadnji dan Huijevega tridnevnega obiska, v petek, ni predvidenih dvostranskih srečanj. Visoki gost si bo pred odhodom v domovino ogledal Postojnsko jamo in Bled, vključno z otokom.

Stiki med slovenskimi in kitajskimi politični predstavniki so pogosti. Nazadnje je bil oktobra lani na državniškem obisku na Kitajskem predsednik republike Danilo Türk, medtem ko je bil tedanji premier Janez Janša na uradnem obisku v Pekingu jeseni 2007.

Junija lani je bil na obisku v Ljubljani vodja kitajske diplomacije Yang Jiechi, prav tako v času slovenskega predsedovanja EU pa je bil v Ljubljani predsednik kitajske ljudske politične posvetovalne konference Jiu Qinglin, formalno četrti najvišji človek v kitajski državni hierarhiji in četrti najvplivnejši član politbiroja stalnega komiteja Kitajske komunistične partije.

Slovenija in Kitajska, ki imata po navedbah uradne Ljubljane prijateljske in tvorne odnose, sta diplomatske odnose vzpostavili leta 1992. Istega leta je Kitajska odprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani, Slovenija pa je veleposlaništvo v Pekingu odprla februarja 1993.