Kot je na današnji novinarske konferenci dejal tiskovni predstavnik SŠK Andrej Saje, je omenjena komisija v svoji izjavi poudarila, da "medtem ko sta v našem javnem mnenju nacizem in fašizem primerno ovrednotena in zavržena, komunistični totalitarni režim na tako nedvoumno obsodbo še čaka".

Po mnenju komisije so razlogi za to različni. "Eden je tudi v tem, da je komunizem pri nas ostal dolgo časa na oblasti in da je prikrival svojo resnično podobo," trdi komisija in dodaja, da na to meri tudi Evropski parlament, ko pravi, da "noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine" in da "ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni".

Kot poudarja komisija, v Sloveniji v zadnjem času poskušajo nekateri celo rehabilitirati komunistično preteklost in njene nosilce, "s čimer omalovažujejo krivice, ki so jih nosilci režima zakrivili". Ob tem zatrjuje, da je poimenovanje ceste po Titu v glavnem mestu in ohranjanje poimenovanj ulic in trgov po nosilcih komunističnega režima v popolnem nasprotju s črko in duhom omenjene resolucije Evropskega parlamenta kakor tudi z resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov.

Dejanja te vrste po mnenju komisije kažejo na stanje duha in etičnih načel dela občestva v Sloveniji in so v posmeh vsem žrtvam komunističnega totalitarizma. "Pri tem ne mislimo samo na tisoče pobitih med vojno in po njej, temveč tudi na žrtve političnih procesov, Golega otoka in vse druge, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanja in izključevanje samo zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili 'na liniji Partije'," dodaja komisija.

Pri tem komisija ocenjuje, da vsako poveličevanje nosilcev režima, "ki - kot je izrecno poudarjeno v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije - ni deloval kot pravna država in v katerem so se hudo kršile človekove pravice, pomeni tudi kršitev temeljnih demokratičnih ustavnih vrednot in načel".

Končni cilj tovrstnih spominskih prizadevanj mora biti narodna sprava, kajti resnična in trajna sprava lahko temelji samo na resnici, poudarja komisija, ki tudi pričakuje, da se bo odkrivanje in obeleževanje prikritih grobišč nadaljevalo z vso prizadevnostjo in doslednostjo, ki jo zasluži. Kot je pri tem omenil Saje, se zadnje čase pojavljajo težnje po ustavitvi teh postopkov.

Komisija hkrati poziva vse, ki so za to pristojni, predvsem pa uredništva najrazličnejših glasil in spletnih portalov, "da preprečujejo tako imenovani sovražni govor, ki ga je med nami vse preveč". Sovražni govor, poudarja komisija, "je bistveno povezan s totalitarnimi ideologijami, nanje spominja in jih oživlja, hkrati pa preprečuje procese sprave, medsebojnega spoštovanja in prijaznega sožitja med različno mislečimi in verujočimi".

Poslanec SD Miran Potrč pa je glede dneva spomina na žrtve totalitarizma v sporočilu za javnost ocenil, da je bilo v zvezi z resolucijami Evropskega parlamenta in parlamentarne skupščine Sveta Evrope v zadnjih mesecih že veliko povedanega in zapisanega. "Tudi kritičnega, ne samo pohvalnega," je poudaril in dodal, da sam najbolj soglaša s tistimi, ki opozarjajo pred kakršnimi koli poenostavitvami in predlagajo "pošteno zgodovinsko analizo".

V Slovenski enciklopediji, je nadaljeval poslanec SD, je pod geslom totalitarizem prebral, da je papež Pij XI. v svoji polemiki o fašizmu septembra 1930 zatrdil, da "če že obstoja totalitarni režim-totalitarizem v praksi in teoriji-je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način".

Po Potrčevih besedah bi morali vsi, tudi Cerkev, prispevati k temu, da se zgodovinska dejstva prikazujejo celovito in objektivno tudi v svoji medsebojni soodvisnosti in razvoju, ne pa da se pojavljajo poenostavljanja in enostranske ocene kateregakoli obdobja, ravnanja ali ideologije.

Kot je znano, je Evropski parlament 2. aprila letos pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.