Ministrici, ki je na blogu kritična tudi do direktorja RTV Slovenija Jožeta Možine, očita, da se je "spustila na raven najnižjega primitivizma". Kakšno je stališče premierja Pahorja tako do pisma Grande kot do ministričinega bloga, nam včeraj iz njegovega kabineta niso odgovorili, Širca pa je sporočila, da se blogom niti v prihodnje ne namerava odpovedati.
Ogorčeno pismo Staneta Grande je ministrica za kulturo "izzvala" z zapisoma na blogu, da se je iz zavoda RTV, ki bi moral biti etičen, javen in strokovno nadstandarden, izcimila javna hiša in da se ji "mrakoben um televizijskega direktorja počasi že smili". "Vidim ga, kako odhaja spat in se mu pred očmi prikazujejo nekakšne Zaresne more, slutim ga, kako odhaja v posteljo s sulico in nakovalom v roki, in čutim ga, kako se znoji, ko se v sanjah bori s svetlimi silami, ki sproti topijo njegov spomenik," lahko preberemo na njenem blogu.
Pomanjkanje osnovnega komunikacijskega bontona, sovražni govor in nestrpnost, menjavo kritike ad personam namesto ad rem in izničevanje domnevnega nasprotnika kot človeka, državljana in celo moža-očeta - to so nekatere od stvari, ki jih ministrici očita Granda. Tudi če zapisi, ki jih Širca posreduje javnosti prek svojih domačih strani na svetovnem spletu, ne odražajo uradnih stališč ministrstva za kulturo, je nujno, da Pahor znova preuči njeno pristojnost in verodostojnost za nadaljnje vodenje resorja, je prepričan. "Če ministrico pesti dejstvo, da zdajšnji direktor ni po njeni volji, ji nihče ne daje pravice, da bi se spustila na raven najnižjega primitivizma, saj s tem žali nekaj tisoč zaposlenih ali drugače povezanih s to ustanovo." "Ministrovanje je celodnevna zaposlitev. Tu ne more biti zasebnih javnih izjav," še piše Granda.
A se ministrica, kot je včeraj sporočila, blogom ne namerava odpovedati: "Pišem že vrsto let, tudi bloge, in temu se sedaj, ko sem ministrica, ne nameravam odpovedati. Živim v družbi, kjer je svoboda izražanja eno od njenih temeljnih načel, blog pa je zame svoboden prostor izražanja osebnih videnj in občutenj. Resda je meja med zasebnim in javnim vse bolj tanka, a blog je zasebna misel, ne pa podajanje uradnih stališč."
Kot že nekaj primerov doslej, je tudi ta pokazal, da so ločnice, kaj je javno in kaj zasebno, v novih medijih nejasne in delikatne. Dr. Marko Milosavljevič s katedre za novinarstvo na FDV poudarja, da gre za vprašanje, kako opredeliti področje novih načinov izražanja, ki so pogosto opredeljeni kot zasebni, ampak še vedno posegajo v sfero javnosti. Gotovo imajo ministri tudi zasebno življenje, v ta sklop bi lahko spadalo izražanje mnenj na blogu zunaj službenega časa, je pa vprašanje, koliko je to politično pragmatično, pravi Milosavljevič. Res je tudi, da politiki nove medije uporabljajo za svojo promocijo, pri čemer se pojavi vprašanje, kako ravnati, ko poskuša to nekako definirati kot svoje zasebno področje. Meje, kaj je javno in kaj zasebno, so spolzke, niti ni dolgoletne prakse niti ne precedenčnih primerov, zato se odnos do tega šele oblikuje, dodaja predavatelj na FDV.
Če si javna osebnost, se moraš zavedati, da je tvoje javno pojavljanje vedno povezano s funkcijo, ki jo opravljaš, poudarja pravni strokovnjak Gorazd Perenič. Širca na svojem blogu piše o politiki in kulturi, torej o zadevah, ki so popolnoma povezane z njenim resorjem, v blogu skritizira nekoga, s katerim je po funkciji odgovorna sodelovati. Zato gre po njegovem za sprenevedanje, če minister reče, da je neko stvar napisal kot zasebnik. Ministrica torej na blogu ni pisala o nekih zasebnih temah, na primer o najljubši domači živali, vzgoji otrok, temveč je bila kritična (pravno je težko opredeliti, ali je nekdo žaljiv) do nekoga, s katerim je odgovorna sodelovati po funkciji. Pri tem se Perenič sprašuje: "Bi res kdo bral blog Majde Širca, če ta ne bi bila ministrica? Če bi na primer neka Majda Novak skritizirala Možino, ker ji ni všeč program na RTV Slovenija?"
