Za zdaj namreč ni znano, ali gre pri rasti francoskega in nemškega BDP v zadnjem četrtletju za dejansko ali zgolj kratkotrajno okrevanje. Čeprav zadnji podatki kažejo na okrevanje nemškega gospodarstva kot največjega evropskega gospodarstva, ekonomisti opozarjajo tudi na učinek povečanih zalog. Podjetja so namreč v prvih mesecih letošnjega leta pospešeno zmanjševala zaloge, kar je imelo negativen vpliv na BDP, medtem ko so v zadnjih mesecih nekoliko povečala zaloge ter s tem tudi BDP.

"V Nemčiji so keynesianski ukrepi že začeli delovati, saj je država s stimulacijskimi ukrepi uspela močno povečati domače povpraševanje, pri čemer je lep primer avtomobilska industrija," aktualno rast pojasnjuje ekonomist Marko Jaklič, ki eno izmed možnosti za ponovni zagon svetovnega povpraševanja vidi predvsem v strukturnih reformah v povezavi z novimi tehnologijami na področju boja proti onesnaževanju.

Okrevanju v Evropi bo sledilo tudi slovensko gospodarstvo, saj smo močno vezani na tamkajšnje trgovske partnerje, je optimističen Mojmir Mrak z ljubljanskekonomske fakultete v Ljubljani, ki pričakuje, da bo drugo letošnje četrtletje za naše gospodarstvo precej boljše kot četrtletje poprej. Vendarle pa bodo podatki o rasti BDP, ki se jih pričakuje konec tekočega meseca, še rahlo negativni, dodaja Polanec. Nepremičninska dejavnost in gradbeništvo se namreč umirjata, mnoge panoge pa še vedno beležijo upad dejavnosti, zaradi česar upada tudi njihova dodana vrednost. Da se BDP v drugem četrtletju ne bo tako močno znižal kot v predhodnem, se strinja tudi Jože Mencinger. Boljše rezultate med drugim pripisuje tudi precenjenosti padca BDP v prvem četrtletju, ko je Slovenija zabeležila kar 8,5-odstotni padec BDP.

Slovenija je izvozno močno odvisna tako od Nemčije kot tudi Francije in sosednje Italije, slovenska podjetja pa bodo po mnenju Jakliča potrebovala še nekaj časa za prilagoditev sedanjim gospodarskim razmeram. "Izvoz v Evropski uniji je še pod kritično ravnijo, prav tako se upadanje gospodarske aktivnosti na slovenskih ulicah za zdaj ne pozna," dodaja Jaklič. Kot pojasnjuje, v Sloveniji velja tradicija delitve tveganj, ko se ljudje preživljajo z različnimi deli, na primer z popoldanskim delom, v kmetijstvu in gozdarstvu.

Jaklič v nasprotju s Polancem meni, da bo imela recesija obliko črke L, kar pomeni, da bomo še dlje časa priče nihanjem v gospodarstvu, za večje strukturne reforme pa so po njegovem mnenju potrebni tudi večji gospodarski šoki. Prva znamenja rasti bodo tako k nam prišla z zamikom, saj se obseg proizvodnje pri nas še vedno zmanjšuje, prav tako se povečuje tudi število nezaposlenih. Tako Jaklič ocenjuje, da je obdobje sedmih let neka realna doba, ki bo pokazala stanje slovenskega gospodarstva po koncu recesije.

matjaz.polanic@dnevnik.si, tomaz.modic@dnevnik.si, nusa.brank@dnevnik.si