Ministrica za zdravstvo Kathleen Sebelius je ocenila, da "to ni sestavni del reforme", predsednik Barack Obama in njegov tiskovni predstavnik Robert Gibbs pa sta skušala zmanjšati pomen javne opcije, ki jo je predsednik obljubljal med predvolilno kampanjo.

Lovljenje pobeglega zajca

Po osnovni zamisli bi bil ta program ena od možnosti, kjer bi bilo mogoče skleniti zdravstveno zavarovanje. Zaradi pogajalske moči države pri določanju cen zdravstvenih storitev je pričakovati, da bi ponudila ugodnejše zavarovanje od zasebnih zavarovalnic.

Kritiki trdijo, da bi država s tem slednje tudi uničila in podržavila zdravstvo.

Ker je zdravstvena reforma najpomembnejši kos zakonodaje, ki si jo je Obama zadal sprejeti v svojem mandatu, in si ta zato težko privošči, da pade v vodo, je očitno pripravljen na kompromise. Odmik od javne opcije je očitno del politične realnosti, saj več demokratskih senatorjev, ki prihajajo iz bolj sredinskih vrst, predlogu nasprotuje. "Za javno opcijo v senatu nikoli ni bilo dovolj glasov. Mislim, da nima smisla, da še naprej lovimo tega zajca," je dejal sredinski demokratski senator iz Severne Dakote Kent Conrad.

So rešitev zadruge?

Zato pa so pričakovano na noge skočili v liberalnem krilu stranke. Nekdanji predsednik Nacionalnega odbora demokratske stranke Howard Dean je včeraj denimo ocenil, da bi bila reforma brez zdravstvenega zavarovanja pod okriljem države brezzoba. Javna opcija je po njegovem "edini način" za zbitje visokih cen zdravstva in zavarovalnih premij, ki rastejo štirikrat hitreje od plač. Edini način morda ne. Senator Conrad kot alternativo državnemu programu predlaga ustanovitev zavarovalniških zadrug. Te bi bile v lasti zavarovancev in bi bile neprofitne, zaradi česar bi lahko nudile nižje premije od zasebnih zavarovalnic. Kaj natančno bi pomenile, še ni jasno, bi pa po prvih ocenah takšna zadruga potrebovala vsaj 50.000 zavarovancev in zagonski kapital štirih milijard dolarjev, saj bi morala imeti denarne rezerve. Vsaj del tega zneska bi verjetno prispevala država, to pa je tudi vse, kar bi imela z njimi opraviti, s čimer bi se Obamova vlada izognila očitkom, da podržavlja zdravstvo.

Vendar te zadruge ne bi imele takšne moči v pogajanjih za cene zdravstvenih storitev kot država. Zaradi tega je vprašanje, koliko bi z njimi rešili enega od dveh največjih problemov ameriškega zdravstva - visoke stroške. Druga težava je 46 milijonov ljudi, ki so brez zavarovanja. Ena od mogočih rešitev je, da bi država zahtevala, da si priskrbijo zavarovanje, revnejšim pa bi za to nudila državno pomoč.