"Zagotovo vsaj večini podjetij ne," trdijo naši viri, vse glasnejše pa je tudi ugibanje, ali ni jamstvena shema namenjena le sanaciji vnaprej določenih podjetij in bank. Medtem ko na ministrstvu, ki je analizo prve avkcije dobilo že konec minulega tedna, uradno molčijo, naj bi po naših informacijah zahtevali dodatna pojasnila, preden bodo ugotovitve sporočili javnosti. A že iz sicer skopih pojasnil Banke Koper in banke Unicredit lahko sklepamo, da vse le ne gre po načrtih vlade ali finančnega ministrstva, ki ga vodi Franc Križanič.

Tako so v Banki Koper, ki je na prvi avkciji dobila za 30 milijonov evrov poroštev, že pojasnili, da jim celotne kvote pridobljenih jamstev sploh ni uspelo preliti v posojila podjetjem. Kaj je razlog, ne pojasnjujejo, je pa pojasnilo banke presenetljivo vsaj iz dveh razlogov. Prvič zato, ker so podjetja na posojila z jamstvi države čakala mesece - uveljavitev jamstvene sheme so zamaknili številni postopki med sprejemanjem zakonodaje - in pričakovati je bilo, da bodo kar razgrabljena. In drugič, ker je država na prvi avkciji prevzela najvišje, 40-odstotno tveganje. To je bilo kasneje iz avkcije v avkcijo nižje, banki pa očitno ni uspelo podeliti niti posojil, pri katerih je sama prevzela le 60-odstotno tveganje.

Iz enakega razloga je skrb zbujajoče tudi pojasnilo banke Unicredit. Ta zatrjuje, da so večino pridobljenih jamstev porabili za posojila podjetjem najvišjega bonitetnega razreda A. Če so sredstva, za vračilo katerih je v višini 40 odstotkov jamčila država, res porabili za financiranje bonitetnih "prvoligašev", se postavlja vprašanje, ali in predvsem pod kakšnimi pogoji je banka pripravljena servisirati podjetja nižjih bonitetnih razredov, torej B in C.

Obe banki sta potrdili, da sta del kvote porabili tudi za reprogramiranje posojil, za kar je po zakonu sicer namenjenih le 20 odstotkov od skupaj 1,2 milijarde evrov poroštev. V Unicreditu pojasnjujejo, da so "s tem pomagali podjetjem v obdobju pomanjkanja likvidnosti za servisiranje kratkoročnih obveznosti". A izkušnje podjetij so drugačne. Naš vir tako pojasnjuje, da je neimenovana banka od podjetnika, ki je prišel po posojilo z državnim jamstvom, najprej zahtevala, da poplača že najeto, a še ne zapadlo posojilo v višini dveh milijonov evrov. Posojila z državnim jamstvom ni dobil, dodaja.

"Banke z jamstveno shemo le čistijo svoje bilance. Podjetja, razen občasnih izjem, sredstev za razvoj ne dobijo," je povedala izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Alenka Avberšek. V zbornici pričakujejo drugi val krize jeseni, ko pa bodo tudi banke, tako Avberškova, začele izgubljati svoje kupce. Sama ni tako optimistična kot minister Križanič, ki pričakuje, da bo jamstvena shema vendarle pospešila kreditno aktivnost bank. "Bojim se, da bo posledice neučinkovitosti te jamstvene sheme čutilo več generacij," pravi.