Spremenjen zakon o pravnih naslednicah pidov (ZPNPID) je namreč 473.000 malim delničarjem omogočil, da zaščitijo svoje premoženje in lastniške pravice, ki so bile doslej v številnih primerih zapostavljene. Že samo deset delničarjev v družbah, ki so naslednice pidov, lahko po novem doseže posebno revizijo poslovanja, za vložitev tožbe za povrnitev škode pa se jih mora zbrati vsega sto.
Doslej so morali delničarji na skupščinah naslednic pidov potrditi imenovanje posebnega revizorja, kar pomeni, da je bila odločitev o tem dejansko v rokah večinskih delničarjev, ki so bili vse prej kot naklonjeni posebni reviziji. Prav zaradi tega je ZPNPID uvedel "varovalko", po kateri lahko sodišče na predlog najmanj desetih malih delničarjev imenuje posebnega revizorja. Vendar mora pred tem o predlogu odločati skupščina oziroma morajo delničarji dokazati, da so izčrpali vse možnosti za odločanje o tem predlogu.
Že prvi korak je težko premostljiv
Čeprav je dovolj že to, da se na skupščini odloča o imenovanju posebnega revizorja, pa je za male delničarje uvrstitev te točke na dnevni red skupščine vse prej kot enostavna, saj pri svojih prizadevanjih ne morejo računati na sodelovanje uprave.
Po mnenju pravnih strokovnjakov imajo delničarji pri zasledovanju svojih ciljev in uvrstitvi predloga za imenovanje posebnega revizorja več možnosti. Najmanj deset delničarjev lahko sicer na sami skupščini (pri točki o imenovanju revizorja) zahteva razširitev dnevnega reda, vendar pa je uspeh tega pristopa odvisen izključno od naklonjenosti predsedujočega skupščini. Druga možnost je, da v desetih dneh po sklicu skupščine upravi pošljejo zahtevo za razširitev dnevnega reda in na tak način dosežejo glasovanje o posebni reviziji.
V primeru, da imajo mali delničarji v lasti več kot pet odstotkov kapitala, lahko sami zahtevajo sklic izredne skupščine, uprava družbe pa mora njihovo zahtevo izpolniti. Vendar pa je zaradi razpršenega lastništva v praksi ta možnost mogoča le v primeru, če se malim delničarjem pridruži še kateri od večjih lastnikov.
Kot "izhod v skrajni sili" pravniki zato navajajo še četrto, nepreizkušeno možnost. V primeru, da najmanj deset malih delničarjev (četudi ne dosegajo petodstotnega lastniškega praga) na upravo družbe naslovi zahtevo za sklic izredne skupščine, uprava pa se na njihovo zahtevo ne odzove, lahko delničarji (ker so izčrpali vse druge možnosti) od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja.
Ugotovitve posebne revizije podlaga za tožbo
Če bi posebna revizija ugotovila oškodovanje družbe, lahko to škodo delničarji izterjajo od družbe, ta pa nato od odgovornih oseb, pojasnjuje pravni strokovnjak, ki je želel ostati neimenovan. Tožbo za povrnitev škode lahko v svojem imenu ali za račun družbe vloži najmanj 100 delničarjev, ne glede na njihov lastniški delež. Glede na razpršeno lastništvo organiziranje 100 delničarjev ne bi smelo predstavljati večjega problema. V povprečju imajo namreč holdingi, ki so nastali s preoblikovanjem pidov, od 20.000 do 30.000 malih delničarjev, kar pomeni, da je kvoto za vložitev tožbe mogoče doseči že, če bi se za ta korak odločil vsak 250. delničar.
Izguba delničarjev iz dneva v dan večja
Samo od začetka letošnjega leta so delničarji 21 holdinških družb, ki so nastale s preoblikovanjem pidov, izgubili okoli 300 milijonov evrov premoženja, od konca leta 2007 pa že več kot 850 milijonov evrov. Za toliko se je namreč zmanjšala tržna kapitalizacija analiziranih družb. Čeprav v letnih poročilih predsedniki uprav za padec tečajev povečini "krivijo" svetovno finančno krizo, pa ne gre zanemariti vpliva, ki so ga na padec tečajev imele nekatere zgrešene poslovne odločitve, ki so družbam prinesle milijonske izgube in neobvladljive finančne dolgove. Lani je namreč 21 naslednic pidov ustvarilo kar 190 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni finančni dolg pa je presegel 1,6 milijarde evrov.
Kakšno škodo so zaradi zgrešenih in nepojasnjenih poslovnih potez utrpeli delničarji, ni mogoče natančno določiti, saj bi odgovor nato vprašanje dala šele poglobljena revizija poslovanja. Šele posebna revizija bi tako denimo pojasnila ozadje in ekonomičnost več kot 60-milijonskega posojila, ki ga je Infondu Holdingu odobril Center Naložbe, več stomilijonska posojila, ki jih je Infond Holding najel zaradi prevzema Pivovarne Laško, 90 milijonov evrov izgube, ki sta jo z naložbo v Istrabenz lani pridelala NFD Holding in Maksima Invest... Posebna revizija bi po vsej verjetnosti ugotovila tudi, kakšna škoda je delničarjem nastala s tem, ko je Maksima Holding lani začasno prodala 17 odstotkov Istrabenza. S to začasno prodajo pa se je za okoli tri milijone evrov dividend Istrabenza steklo na račun Skupine KD Group in ne Maksime Holding.
