Teh ni manjkalo tudi na zadnjih dveh tekmovalnih dneh, največ prahu pa je dvignila nova rekordna znamka Michaela Phelpsa na 100 delfin (49,82), ko je Američan v izjemnem finišu, podobnem tistemu iz Pekinga, ugnal Srba Milorada Čavića. Oba sta si ob prihodu v cilj končno segla v roke, kljub njunemu napetemu razmerju. »Čestital mi je in se mi nasmehnil, toda mislim, da se bo najino rivalstvo nadaljevalo,« je dejal Michael Phelps in nadaljeval: »Pred tekmo sva si stala nasproti, a sam sem gledal navijače na tribuni. Bilo je pobodno tistemu, ko se boksarji soočijo na tehtanju pred dvobojem in se gredo male miselne igrice. Toda s tem ni nič narobe, saj prinaša v šport še več vzburjenja.«

Njegov tekmec na koncu ni bil tako bojevit. »Dejal sem mu, da se je izkazal. Nasmehnil se mi je, saj je tudi sam to vedel,« je spregovoril Milorad Čavić, nato pa opisal kako je videl samo plavanje: »Vedel sem, da bom na obratu v vodstvu, a tudi, da si moram nabrati čim več prednosti za zadnjo dolžino. Toda kmalu sem ga zagledal ob sebi in vedel sem, da zame to ni dobro.«

Drugi sobotni vrhunec je bil moški šprint na 50 prosto in ponovitev francosko-brazilskega obračuna iz 100 metrske razdalje. Znova sta kratko potegnila oba Francoza, Frederick Bousquet in Amaury Leveaux, ki sta v želji po zlati medalji v prosti tehniki na 50 metrov celo izpustila nekatere ostale šprinterske preizkušnje, nove zlate kolajne pa se je veselil Brazilec Cesar Cielo Filho. »Pred začetkom sem mislil, da rezultat 21,08 ne bo dovolj za zlato, obenem mi je tudi zmaga na 100 prosto vzela precej moči, toda kot kaže ne preveč,« se je smejalo brazilskemu junaku.

Precej manj vesel je bil Amaury Leveaux, pa ne zaradi tega, ker je osvojil »zgolj« drugo mesto: »Trenutno preživljam zelo težke čase. Med prvenstvom sem namreč izvedel, da mi je umrl oče, toda družina je želela, da tu ostanem do konca.« Vse prisotne je zadnji dan pretresla tudi novica, da je v hotelski sobi v Rimu umrl legendarni japonski plavalec in podpredsednik Mednarodne plavalne zveze (FINA) Hironošin Furuhaši, ki je v bazenih blestel na polovici prejšnjega stoletja.

Slovenske nastope na prvenstvu je sklenila moška mešana štafeta in z dosežkom 3:36,79 poskrbela za nov državni rekord ter osvojila 18. mesto. Kako je v zadnjih nekaj letih napredovalo plavanje v moških štafetah priča podatek, da je slovenska ekipa na svetovnem prvenstvu leta 2005 prišla gladko v finale, a to s skoraj dve sekundi slabšim izidom kot je bilo tokrat dovolj zgolj za 18. mesto. Postava Robi Žbogar, Damir Dugonjič, Peter Mankoč in Jernej Godec je bila z novim državnim rekordom na koncu prezadovoljna. »Vsi smo šli maksimalno in tudi sam sem bil hiter, ker sem plaval tudi za druge,« je bil zadovoljen Robi Žbogar, ki je v letošnji sezoni pokazal velik napredek. »Res bi pohvalil vse. Posebej Robija za dosežek v hrbtnem slogu. 'Dugi' je šest dni počival in vem, da je težko nastopiti, na koncu pa je Jernej opravil svoje, čeprav 100 metrov na tekmi ni plaval že več let,« je bil zadovoljen tudi Peter Mankoč.

Radovljičanka Anja Klinar nad dosežkom 4:41,00 na 400 mešano ni bila kaj prida navdušena: »Prepričana sem bila, da sem zelo hitra in da bom dosegla nov državni rekord. Seveda sem bila malo razočarana, ko sem videla čas, ki pa ni slab.« Precej ponesrečeno je nastopila tudi mladinska evropska prvakinja Nika Karlina Petrič, ki se je s 4:58,90 uvrstila na 35. mesto, njen brat Jan Karel Petrič pa je s 4:29,15 na 400 mešano osvojil 38. mesto. Z osebnima rekordoma sta že v soboto tekmovanje lepo sklenila Tanja Šmid na 50 prsno (32,55) in Robi Žbogar na 50 hrbtno (26,41).