Države članice EU, z izjemo Danske, Avstrije in Romunije, ki so se glasovanja vzdržale, so uredbo potrdile v okviru zasedanja Sveta EU za splošne in zunanje zadeve. Svet EU in evropski parlament sta kompromis glede uredbe dosegla že v prvi obravnavi.
EU je prepoved trgovanja z izdelki iz tjulnjev sprejela kljub ostremu nasprotovanju Kanade, največje izvoznice izdelkov iz tjulnjev, ki je nedavno Unijo znova posvarila pred tovrstnim ukrepom in napovedala, da se bo v primeru prepovedi odločila za tožbo proti EU pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).
Namen uredbe je odpraviti sedanjo razdrobljenost notranjega trga, kjer imajo države članice do vprašanja lova tjulnjev različno stališče in različno opredeljene prepovedi trgovanja z izdelki iz njih. Upoštevala naj bi vidik ustreznega ravnanja z živalmi in povrnila zaupanje potrošnikov, da izdelki na trgu niso iz tjulnjev. Uredba kot izdelke iz tjulnjev opredeljuje vse izdelke, predelane ali nepredelane, pridobljene ali proizvedene iz tjulnjev. Mednje spadajo tudi meso, olje, mast, organi in nepredelani ali obdelani kožuhi ter izdelki iz kožuhov. Kot že rečeno, izjema velja za tradicionalni lov Eskimov na območjih Aljaske, Kanade, Grenlandije in Rusije.
Zakonodaja bo začela veljati 20. dan po objavi v uradnem listu EU in se bo morala začeti izvajati najkasneje v devetih mesecih po začetku veljavnosti. Sprva je bil rok postavljen pri šestih mesecih, a na koncu so si članice in komisija izborile nekoliko več časa za sprejem potrebnih izvedbenih ukrepov.
Pri prepovedi trgovine s tjulnji gre za enega tistih primerov, ko sta Svet EU in predvsem evropski parlament zaostrila prvotni zakonodajni predlog komisije. V skladu s prvotnim predlogom Bruslja bi bila namreč trgovina z izdelki iz tjulnjev dovoljena že ob precej nedorečenem pogoju, da tjulnji pri ubijanju ne bi po nepotrebnem trpeli.