Kot piše Jutarnji list, je hrvaški zunanji dolg, ki je za čas mandata Iva Sanaderja dosegel slabih 40 milijard evrov, največja prepreka pri iskanju izhoda iz trenutne globoke gospodarske krize, v kateri se je znašla tudi naša južna soseda. Visoka zadolženost je postala damoklejev meč, ki visi in bo visel nad glavo trenutnih in bodočih hrvaških generacij.

Zaradi dolga ni možno uvajati klasične antirecesijske politike


Koncept ukrepov proti krizi znanega angleškega ekonomista Johna Maynarda Keynesa, ki je nastal v veliki gospodarski depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja namreč pravi, da mora država hiter upad potrošnje prebivalcev in podjetij, ki ga je sprožil kolaps finančnega sektorja, država nadomestiti z drastičnim povečevanjem denarja v obtoku –in tako velikim zunanjim zadolževanjem.

Dolg znaša 83 odstotkov BDP-ja

Zaradi velikega pomanjkanja hrvaškega domačega kapitala (njen zunanji dolg je namreč enak 83 odstotkom bruto družbenega proizvoda), mednarodni finančni tokovi pa so prav tako izsušeni, država nima denarja za vzpodbujanje novega investicijskega ciklusa, je edini preostal način boja proti krizi zmanjševanje javne porabe.
Velika zunanja zadolženost in tako tudi velike letne obveznosti za servisiranje glavnice in obresti, dopuščajo možnost, da bi se na hrvaškem zgodil argentinski scenarij iz leta 2002, ko je ta južnoameriška država razglasila moratorij na odplačevanje mednarodnih obveznosti, in to bi lahko  spravilo državo na kolena.

Kdo je kriv?

Enostavna računska analiza kaže, da je ob koncu mandata bivšega predsednika Franja Tuđmana leta 1999, zunanji dolg Hrvaške znašal 10,2 milijarde evrov. Štiri leta pozneje ob koncu leta 2003, ko je izgubil volitve takratni premier Ivica Račan, je zunanji dolg narastel na 19,9 milijarde evrov.
Ob odstopu bivšega premiera Iva Sanaderja pa je zunanji dolg znašal zaskrbljujočih 39,1 milijarde evrov – brez vračunanih nedavnih prodaj evroobveznic.

Zadnja obrambna linija

Ustrezno odplačevanje inozemskih posojil je tako zadnja obrambna črta krhke makroekonomske stabilnosti Hrvaške, ki sicer na svojega ugleda posojilojemalca v mednarodnih finančnih krogih za enkrat še ni postavila pod vprašanje – da tako ostane, pa naj bi bila tudi prva naloga nove premierke Jadranke Kosor.