To je približno odstotno točko nad trenutnim donosom slovenske državne triletne obveznice, ki je včeraj dosegel 2,36 odstotka. Klub temu pa je NLB uspela obveznico, tudi zahvaljujoč nekoliko ugodnejšim razmeram na trgu, svojo obveznico investitorjem prodati precej bolje kot država v začetku leta. V februarski izdaji za milijardo evrov triletnih obveznic je država investitorjem obljubila 4,25-odstotni donos, v marčni 1,5-milijardni izdaji petletnih obveznic pa 4,37-odstotni donos. To tudi pomeni, da bo NLB lahko podjetjem ponudila ugodnejša posojila, kot se je ugibalo ob pomladanskih izdajah obeh državnih obveznic.

"Odziv investitorjev je bil izredno dober, kar potrjuje tudi obseg naročil, več kot 2 milijardi evrov, ki je znatno presegel končni znesek izdaje," so sporočili iz NLB. "Rekordni znesek transakcije kaže na zaupanje tako v slovensko državo in njen finančni sistem kot tudi v NLB in njeno prepoznavnost na mednarodnih trgih kapitala," dodajajo.

Na obveznico NLB stavi tudi ministrstvo za finance. Ti pričakujejo, da bo ravno ta poskrbela za pomemben premik na področju razpoložljivosti dolgoročnejših sredstev, ki bi bila namenjena domačemu gospodarstvu in prebivalstvu. Na ministrstvu sicer napovedujejo, da bo do konca leta po njihovih podatkih NLB sledilo še nekaj večjih slovenskih bank. Katere banke načrtujejo izdajo dolgoročne obveznice, na ministrstvu ne pojasnjujejo.

Na izdajo obveznic NLB dlje časa čakajo tudi podjetja, saj učinkov vseh do zdaj sprejetih ukrepov države za spodbujanje kreditiranja gospodarstva sama niso občutila. Po podatkih Banke Slovenije so se posojila nebančnemu sektorju v prvih šestih mesecih letos povečala za vsega 34,7 milijona evrov oziroma 0,1 odstotka. Posojilna aktivnost bank se je junija še poslabšala. "Če so banke v predhodnih mesecih letošnjega leta še izkazovale skromnejše medmesečne priraste kreditov, pa so v juniju zabeležile zmanjšanje kreditov nebančnemu sektorju v višini 192,4 milijona evrov," so nam pojasnili v centralni banki. Junija se je medletna stopnja rasti posojil nebančnega sektorja v primerjavi z majem znižala z 10 na 7,3 odstotka. V primerjavi s koncem leta 2008, ko je rast posojil nebančnemu sektorju znašala 18,5 odstotka, pa je ravno kreditiranje gospodarstva beležilo največji upad. Znižalo se je z 20,54 na 7,4 odstotka v juniju.

Poznavalci pojasnjujejo, da se kratkoročna posojila podjetjem obnavljajo, medtem ko dolgoročnih ni. Poleg tega, da banke niso naklonjene servisiranju podjetij, ker tudi same dolgoročnih sredstev nimajo, pa je manjše tudi povpraševanje. Enakega mnenja so na ministrstvu za finance. "Gospodarstvo se zaradi upada naročil doma, predvsem pa na tujih trgih, in s tem povezanimi manjšimi potrebami po perspektivnih investicijskih projektih redkeje odloča za iskanje dodatnih finančnih virov v obliki posojil," pravijo.

barbara.hren@dnevnik.si

 katja.svensek@dnevnik.si