Vlada je v pisnem mnenju iz različnih razlogov zavrnila vseh 27 predlaganih dopolnil. Finančni minister Franc Križanič je v tem tednu sicer napovedal, da bo vlada smiselne predloge proučila in jih vključila v proračuna za leti 2010 in 2011.

Prerazporeditev največ sredstev predvideva predlog, ki so ga vložili poslanci Anton Anderlič (LDS), Vito Rožej (Zares) in Anton Rop (SD), in sicer 15 milijonov evrov za spodbujanje stanovanjske gradnje. Od tega bi 10 milijonov evrov prerazporedili z naslova vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, pet milijonov evrov pa iz sredstev za oborožitev.

Rop, Rožej in Anderlič so vložili še dve dopolnili, in sicer da se iz sredstev za obrambo pet milijonov evrov prenese za programe športa in 3,5 milijona evrov za izboljšanje stanja okolja.

Ta tri dopolnila z nekoliko drugačnimi številkami je prvotno vložila skupina 16 poslancev koalicije, ampak jih je nato 13 svojo podporo umaknilo. Na torkovi seji odbora DZ za finance se je o njih razvila burna razprava, saj so opozicijski poslanci trdili, da gre za prikrito vračanje sredstev Mestni občini Ljubljana zaradi posledic sprememb zakona o financiranju občin.

Tudi precej drugih predlogov predvideva prerazporeditev z naslova vračanj vlaganj v telekomunikacijsko omrežje

Predlog dopolnila SDS predvideva, da bi se 11,3 milijona evrov z naslova zadolževanja za financiranje izvrševanja proračuna preneslo za gradnjo avtocest.

SDS trdi, da ni zakonske podlage za financiranje tega vračanja vlaganj iz proračuna, ampak da je to naloga Slovenske odškodninske družbe, ki je v ta namen dobila tudi deset odstotkov delnic Telekoma Slovenije. Vlada pa trdi, da je te obveznosti v proračun vključila na podlagi mnenja računskega sodišča.

Tako predlagajo, da bi se s te postavke preneslo 7,6 milijona evrov za spodbujanje razvoja turizma in gostinstva, 6,8 milijona evrov za izboljšanje stanja okolja in 4,9 milijona evrov za program razvoja podeželja. Poleg tega je predlagano še 3,4 milijona za osnovno šolstvo in 3,4 milijona evrov za pomoč v srednjem šolstvu, 2,5 milijona evrov za investicije na področju kulture, 1,5 milijona evrov za urejanje in nadzor sistema zdravstva, 1,5 milijona evrov za študijske pomoči in dober milijon evrov za zagotavljanje socialne vključenosti.

Dopolnilo SDS predvideva tudi prenos petih milijonov evrov za spodbujanje razvoja malega gospodarstva, in sicer iz programov povečanja konkurenčnosti.

V razpravi o splošnem delu predloga rebalansa so opozicijski in koalicijski poslanci navedli precej očitkov na račun sedanje oz. prejšnje vlade

Samo Bevk (SD) je povedal, da je veliko strokovnjakov za javne finance že leta 2007 pričelo opozarjati na problematičnost javnofinančne politike vlade Janeza Janše. V obdobju visoke gospodarske rasti, predvsem v letih 2006 in 2007, bi vlada po Bevkovih besedah morala ustvariti prihranke in odpraviti javnofinančni primanjkljaj.

"V letu 2007 so imele države z nižjo gospodarsko rastjo in nižjo inflacijo precej višje presežke kot Slovenija. Tako vlada v letu 2006 pri 5,9-dstotni rasti sploh ni sposobna ustvariti presežka," je dejal in dodal, da so bili tudi prihranki v letu 2007 fiktivni, ker da se je Družba za avtoceste v RS financirala izven proračuna.

Andrej Vizjak SDS je opozoril, da je imela sedanja vlada dobro izhodišče za protikrizne ukrepe - izravnan proračun, nizek javnofinančni dolg, nizka stopnja brezposelnosti. Imela je možnost, pravi, kljub padcu naročil in povpraševanja z ukrepi spodbujati gospodarsko aktivnost. To bi lahko storila ali s spodbujanjem investiranja v razvoj (prek zniževanja davkov) ali prek subvencij. Zgodilo pa se je "čakanje oziroma najavljanje bolj ali manj ukrepov, ki pa niso zaživeli, še do nedavnega ne".

Vizjak meni, da je jamstvena shema, ki sploh ne velja za samostojne podjetnike, prišla prepozno, saj da so podjetja posojila in garancijo države potrebovala takoj ob nastopu krize, ne pa junija, ko so že opustila prvotne načrte. Namesto tega je vlada ohranjala "neki socialni mir in neko fiktivno zaposlenost s subvencioniranji polnega delovnega časa in čakanja na delo". S temi ukrepi ne bo dolgoročno ohranjeno nobeno delovno mesto, če se podjetje ne bo prestrukturiralo, dodaja.

"Ker v okviru prvega rebalansa ni bilo ukrepov za gospodarsko aktivnost, smo sedaj priča drastičnemu upadu davčnih prihodkov," pravi Vizjak.

Franc Bogovič SLS je menil, da bi morali dati državljanom jasno sporočilo, da "nimamo možnosti sprejeti dobrega rebalansa, takšnega, s katerim bi bili zadovoljni". Po njegovem predlagani rebalans resno ogroža zdravje slovenskih javnih financ. Napovedal je, da o predlogu proračuna zaradi "nestrinjanja s takšno politiko" ne bo glasoval. Dodaja, da je vlaganje amandmajev za opozicijo Sizifovo delo, saj da so zvrnjeni ne glede na vsebino. "Če bomo politiko vodili od volitev do volitev, se nam ne piše dobro," je še opozoril.