Za 50- letnega Mohameda Iqbala je to edina možnost. Čeprav so v Pakistanu leta 2007 sprejeli zakon, ki prepoveduje presaditve organov za denar, se je odločil prodati ledvico, za katero mu bodo odšteli med 1100 in 1600 dolarji (med 770 in 1130 evri).
"Kar je najbolj neverjetno je, da je kljub zakonu, ki izrecno prepoveduje presaditve organov proti plačilu, še vedno možno iti do zdravnika, ki ti svetuje, kaj je potrebno za presaditev narediti,“ razlaga novinar CNN-a Nic Robertson.
Iqbal pa ni edini, ki se srečuje s takšno dilemo, saj naj bi bilo v tem kmetijskem območju Pakistana veliko takih, ki so se odločili prodati svoje ledvice. Eden izmed njih je tudi Rab Nawas, ki je bil v velikih dolgovih do svojega stanodajalca, saj si je sposodil denar za poroko in zdravila za ženo ter njunih šest otrok.
„Nemočen sem. Ali naj prodam svoje otroke? Naj rpodam svojo ženo? Bolje je, da sem prodal svojo ledvico, saj sem moral vrniti denar,“ razlaga Nawas.
Od 2000 presaditev ledvic letno jih 1500 pristane pri "presaditvenih turistih"
V vaseh, kjer živita Iqbal in Nawas, ni težko najti mož z brazgotinami, ki so jim ostale od presaditve ledvic. Svojčas je bilo tudi do 2000 presaditev letno, od katerih je okoli 1500 ledvic pristalo pri t.i. „presaditvenih turistih“- ljudjeh, ki pridejo v Pakistan na operacijo, saj želijo svoj organ nadomestiti hitro, čakalne vrste razvitih delih sveta pa so zanje predolge.
Nawas je dejal, da so njegovo operacijo opravili v severnem mestu Rawalpindi, v tamkajšnjem centru za ledvice. Posnetka operacije ni, saj so mu zdravniki dejali, da potem, ko pacienta odpustijo, uničijo vse posnetke posega.
Omenjeni institucije pa je sicer na vprašanje novinarjev o nelegalnem presajanju ledvic odgovorila, da spoštujejo zakon in da takšnih storitev ne opravljajo
