Veselje ob uspešni izstrelitvi po petih neuspehih, je sicer nemudoma skazila podoba delov obloge zunanjega tanka za gorivo, ki so se odkrušili in zadeli tudi podvozje raketoplana. Na posnetkih so bile vidne bele lise na črni podlagi termalne zaščite raketoplana, zato bo uvodni del misije potekal v znamenju ugotavljanja morebitne nevarnosti ob povratku na Zemljo.
Leta 2003 je ob vrnitvi zaradi podobnega dogodka razpadel raketoplan Columbia. Astronavti bodo raketoplan pregledali z robotsko roko, na kateri je kamera, podvozje pa si bodo ogledali tudi z vesoljske postaje. Svoje bodo povedali tudi tehniki na Zemlji. Sicer pa je izstrelitev nekaj minut po polnoči v četrtek zjutraj po srednjeevropskem času minila brez težav.
Težave so trajale pred tem mesec dni in sicer najprej zaradi uhajanja vodika, nato pa zaradi slabega vremena, ki je onemogočalo izstrelitev sedmih članov posadke Endeavourja. To sicer ni rekordna zamuda, saj je imela Nasa podobne težave leta 1986 in 1995, ko sta bila uspešna šele sedma poskusa izstrelitve.
Tokratno misijo raketoplana vodi Mark Polansky, med Američani pa je tudi kanadska astronavtka Julie Payette. Endeavour bo na ISS pustil astronavta Timothyja Kopro, na Zemljo pa se bo vrnil Japonec Koiči Vakata. Ko se bo Endeavour priklopil na ISS, bo skupaj v vesolju 13 astronavtov. Doslej jih je bilo največ deset.
Vendar pa je ISS skorajda dokončana in je prostora dovolj za šest članov redne posadke. V petek, ko Endeavour pride do ISS, bo tam sedem Američanov, dva Rusa in Kanadčana, ter po en Japonec in Belgijec. Do upokojitve flote raketoplanov je predvidenih še sedem izstrelitev. Nato se bodo začeli osredotočati na pot na Luno.
Izstrelitev Endeavourja je pomenila tudi zanimivo prelomnico. Astronavt Christopher Cassidiy je postal 500. človek v vesolju. Pred izstrelitvijo je bilo v vesolju 498 ljudi, zaradi razporeditve sedežev pa je čast doletela Cassidyja.
