"Naj se mladi zaščitijo s kondomom, če svojega partnerja ne poznajo dobro," je na tiskovni konferenci na Inštitutu za varovanje zdravje (IVZ), posvečeni vzgoji za varno spolnost, povedala Evita Leskovšek z IVZ. Prav z vzgojo za zdravo spolnost namreč lahko omejujemo neželene posledice spolnosti. Pri tem se je državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen zavzel, da se spolna vzgoja preusmeri s strašenja pred neželenimi posledicami na to, da se mladi zavejo, da spolnost ni samo telesni stik, temveč tudi odnos s partnerjem.
Mladi v spolnost vstopajo vse mlajši
Raziskava iz leta 2004 med slovenskimi srednješolci je pokazala, da sta imeli spolne odnose že skoraj četrtina dijakov prvega letnika in dobra polovica dijakov tretjega letnika. Srednja starost ob prvem spolnem odnosu se je v primerjavi z letom 1996 znižala z 18,5 na 17 let. Skoraj enak delež spolno aktivnih 15-letnikov je pokazala tudi raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2006. Raziskavi sta pokazali, da se je znižal delež mladostnikov, ki ne uporabljajo kontracepcije, in da je zrasla raba zanesljive kontracepcije. Kondom ob prvem spolnem odnosu uporabijo okoli tri četrtine mladostnikov, slabša pa je uporaba kondoma oziroma dvojne zaščite ob zadnjem spolnem odnosu. Najbolj se je povečala uporaba kontracepcijskih tablet, to obliko zaščite uporablja približno vsaka tretja spolno aktivna mladostnica. Težava pa je, da ko dekleta začnejo uporabljati kontracepcijske tabletke, uporaba kondoma upade. Vendar tabletke ne zaščitijo pred spolno prenosljivimi okužbami. Mladim priporočajo dvojno zaščito: kondom in eno od metod zanesljive kontracepcije. Prav tako jih je treba spodbujati k odgovorni spolnosti in razmisleku o odlogu prvega spolnega odnosa.
Mladi si želijo več informacij
Po podatkih prve nacionalne raziskave raziskave spolnega vedenja Slovencev, Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost, iz leta 2000 so moški in ženske z zgodnjimi spolnimi odnosi poročali o številnejših spolnih partnerjih, torej o bolj tveganem spolnem vedenju tudi kasneje v življenju. "Poleg tega so v primerjavi s tistimi, ki so imeli prvi spolni odnos po dopolnjenem 16. letu starosti, moški z zgodnjim prvim spolnim odnosom poročali o pogostejših spolno prenosljivih okužbah in so pri prvem spolnem odnosu redkeje uporabili kondom. Ženske z zgodnjimi spolnimi odnosi so pogosteje poročale o najstniških nosečnostih. 16 odstotkov moških in kar polovica žensk, ki so imeli prvi heteroseksualni spolni odnos pred 16. letom starosti, je menilo, da je bilo to prezgodaj. Da bi takrat, ko so imeli prvi spolni odnos, morali vedeti več, pa so izjavile približno tri četrtine moških in žensk," je povedala dr. Irena Klavs z IVZ.
Med slednjimi je večina dejala, da bi o spolnosti najraje izvedeli več od staršev, spolna vzgoja v šoli pa je bila na drugem mestu.
Primer dobre prakse
Vzgojo za zdravo spolnost med mladimi že deset let izvajajo strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj (ZZV). Kot je povedala Alenka Hafner, so te preventivne programe začeli izvajati zato, ker so imeli na Gorenjskem veliko najstniških nosečnosti. V sodelovanju z IVZ so oblikovali multidisciplinarno skupino strokovnjakov, ki je pripravila gradiva najprej za učence zadnjih razredov osnovne šole, nato pa tudi za srednješolce. Še posebno pomembna je vzgoja v zadnjem razredu osnovne šole, saj je to še zadnja priložnost, da lahko dosežejo prav vse učence. Izvajajo pet programov: Tudi jaz odraščam, Spolnost mladostnikov, Imava se rada, Odraščanje ter Za zdravo in varno ljubezen. Vodilo programov je, da bi mladi prvi spolni odnos preložili na čim kasnejši čas. Razvili so metodo vrstniškega izobraževanja in delavnice vodijo študentje. Del programa poteka tudi v ginekološki ambulanti, pozitiven učinek tega pa je, da se dekleta znebijo strahu pred prvim obiskom ginekologa in da mladi spoznajo, da je spolnost stvar partnerjev, saj v ambulanto pridejo tudi fantje.
