Slednja naj bi sicer danes glasovala o izključitvi Hondurasa iz svojih vrst, ker prevratniško vodstvo ni želelo prisluhniti njenim zahtevam, da naj se Zelaya vrne na oblasti.
Honduras "se odpoveduje ustanovni listini Organizacije ameriških držav ... s takojšnjo veljavnostjo," je na honduraški televiziji povedala namestnica zunanjega ministra Marta Lorena Alvarado, stoječ ob začasnemu vodji države Robertu Michelettiju. "V Hondurasu ni ustavne krize. Za rešitev svojih problemov je uvedel lastno zakonodajo," je dodala.
Generalni sekretar OAS Jose Miguel Insulza je še pred odločitvijo Hondurasa povedal, da tisti, ki so z oblasti vrgli Zelayo, ne nameravajo spremeniti razmer. To je Insulzi povedal tudi predstavnik vrhovnega sodišča Hondurasa, ki je dejal, da je nedeljska odstranitev Zelaye z oblasti "nepreklicna".
Prevratniška vlada namreč trdi, da je bilo strmoglavljenje Zelaye demokratično, saj je vrhovno sodišče presodilo, da je predsednik v prizadevanjih za spremembo honduraške ustave slednjo kršil. Insulza pa je na to jezno odgovoril: "Ne vem, kako rečete temu, ko skupina vojakov odstavil predsednika in ga z vojaškim letalom pošlje v drugo državo. To je vojaški udar."
Vodja OAS naj bi sicer danes odpotoval v Washington, kjer bo organizacija glasovala o izključitvi Hondurasa iz njenih vrst. To je 35-članska organizacija nazadnje storila leta 1962 v primeru Kube.
