Preživetje čebel se je minulo zimo močno izboljšalo, kajti po podatkih Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pri Veterinarski fakulteti je bil padec čebeljih družin 7,17-odstotni, medtem ko jih je leto prej padla približno tretjina.

Trenutno zdravstveno stanje čebel je po zagotovilih veterinarjev ugodno, se pa zajedavec varoja, ki je zadnja leta zakrivil številne pomore čebel, veselo množi. "Čebelarji morajo biti zato zelo pozorni. Takoj po točenju medu bodo morali krepko garati, da bodo varojo pred prezimovanjem čebel oklestili," opozarja dr. Janko Božič, strokovnjak za čebele na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

V ta namen so veterinarji NVI do konca junija čebelarjem že izdali zdravila za zatiranje varoj za okoli 180.000 čebeljih družin, od tega približno 3340 kosov zdravila apiguard na podlagi timola, ki ga uporabljajo tudi ekološki čebelarji. Vsa zdravila (tudi mravljinčna kislina za sonaravno čebelarjenje) so čebelarjem na voljo brezplačno, saj je kmetijsko ministrstvo v letošnjem proračunu zanje namenilo 678.000 evrov.

Brezplačno razdeljevanje zdravil pa ima še eno prednost; iz skrivnih lukenj izbeza tudi tiste čebelarje, ki svojih čebelnjakov doslej niso imeli registriranih. Po podatkih NVI je bil pred začetkom izdaje zdravil v Sloveniji registriranih 8368 čebelarjev oziroma 10.787 čebelnjakov, zdaj je v registru dodatnih 230 čebelnjakov.

Slovenija se je enotnega zatiranja varoj po vsej državi prvič lotila lani, in sicer z bayvarolom. Letos bo akcijo za konvencionalne čebelarje ponovila z zdravilom apivar, ki vsebuje zdravilno učinkovino amitraz. Dr. Jelka Zabavnik Piano, predstojnica NVI, ocenjuje, da je boljše preživetje čebel tudi posledica enotnega zatiranja varoj. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, se pridružuje temu mnenju, dodaja pa, da so za ugodno stanje čebel zaslužne tudi mrzla zima, večja ozaveščenost vseh in obilna spomladanska paša. Je pa po drugi strani junijsko deževje uničilo kostanjev in lipov cvet, zato bo glavna paša slaba, meni Noč.

Noč upa, da bo tudi novo zdravilo proti varojam dovolj učinkovito, za prihodnje leto pa obljublja, da bodo na zvezi namenili še večji poudarek alternativnim zdravilom, ne toliko kemiji. Država je namreč lani brezplačno delila le kemična sredstva za zatiranje varoj, ki jih ekološki čebelarji ne smejo uporabljati. Letos se je spomnila tudi nanje, kar Mirko Pavlin iz Semiča, ki je z nekaj več kot dvesto čebeljimi družinami eden največjih ekoloških čebelarjev, pozdravlja. Prepričan pa je, da je ekološko čebelarjenje edina prava pot, saj v panje in posledično v med ne vnaša nobene kemije.

Ekološki čebelarji (v Sloveniji jih je le okoli 35) kljub temu nimajo težav z varojo in zdravjem čebel. "Varoja se sicer razvija, vendar jo je treba vzeti za svojo, kot smo vzeli koloradskega hrošča, ko se je pojavil na krompirju. Z varojo bomo zlahka živeli, če bo vsak čebelar postoril, kar mora postoriti. V tem primeru bomo imeli tudi čebele in čebelje pridelke. A je treba stvari premakniti v glavah čebelarjev!" poudarja Pavlin.