Po našem predlogu bi lahko država vložila svež kapital v hčerinski podjetji Mura - Unikat (šiva pod lastno blagovno znamko, op. p.) ter Mura in partnerji (med drugim šiva za Boss, op. p.) in v njiju pridobila več kot 75-odstotni lastniški delež. Na tak način bi bilo mogoče takoj ohraniti 1500 delovnih mest," pojasnjuje Podlesnik. Če pa bi bila država pripravljena v hčerinski podjetji Mure vložiti 15 milijonov evrov, bi po Podlesnikovih besedah lahko zaposlitev ohranilo še dodatnih 200 delavcev. V tem primeru bi namreč lahko Podlesnik prepričal tuje poslovne partnerje, za katere Mura izdeluje oblačila, da ne preselijo svojih naročil k drugim kooperantom.

Po Podlesnikovih izračunih bi 1500 zaposlenih v dveh hčerinskih podjetjih Mure na letni ravni lahko ustvarilo 38 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, pri čemer bi Mura že prihodnje leto poslovala z dobičkom. Od 38 milijonov evrov bi bilo od 20 do 25 odstotkov prihodkov doseženih s proizvodnjo oblačil pod lastno blagovno znamko.

"Ali bo država v reševanje preostalega dela Mure vložila 26 milijonov evrov, kolikor naj bi po izračunih družbe KPMG v letošnjem letu znašal primanjkljaj denarnih sredstev, je njena stvar," pravi Podlesnik. Dodaja, da bi bil ta znesek zelo verjetno lahko nižji, saj izračuni KPMG predstavljajo najbolj črn scenarij, za katerega pa ne obstajajo razlogi. Tomaž Kuntarič, direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki je s 13 odstotki delnic drugi največji lastnik Mure, Podlesnikovih načrtov včeraj ni želel komentirati. Po neuradnih informacijah pa bi se Podlesnikove ideje lahko uresničile, če bo iz programa, ki ga pripravlja, razvidno, da ima dokapitalizacija hčerinskih podjetij perspektivo. V tem primeru bi lahko Muro dokapitalizirala Posebna družba za podjetniško svetovanje, ki so jo pred kratkim ustanovili DSU, Kad in Sod.

Na vprašanje, koliko in kdaj bi lahko Mura poplačala 35 milijonov evrov skupnih obveznosti v morebitni prisilni poravnavi, je Podlesnik odgovoril, da bo to znano prihodnji teden, ko bo pripravljen program o finančnem prestrukturiranju. "Pogoj za izvedbo prisilne poravnave je, da bodo v njej upniki poplačani boljše kot v primeru stečajnega postopka," razlaga Podlesnik. Pri tem opozarja, da za zdaj niti Mura niti nobeno od njenih hčerinskih podjetij še niso insolventni.

sebastjan.morozov@dnevnik.si