"Ne vem, mislim da rabimo vsi še nekaj časa, da vidimo, kaj se je zgodilo, in da predvsem razmislimo, katere so poti naprej," je za TV Slovenija glede naslednjih korakov v reševanju slovensko-hrvaškega spora dejal minister Žbogar.

Kot je še povedal, se je na Krfu, kjer je v soboto in danes potekalo zasedanje zunanjih ministrov Ovseja, ob njegovem robu pa v soboto še Svet Nato-Rusija na ravni ministrov ter danes neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU o Iranu, s svojimi kolegi "veliko pogovarjal" in "vsi nekako čakajo, da se mi sami odločimo, katere so poti naprej".

Ob tem je Žbogar ponovil željo Slovenije, da se nadaljujejo pogajanja za rešitev vprašanja meje in deblokado hrvaških pristopnih pogajanj pod okriljem evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, a dodal, da "je potreben tudi nek razmislek na strani držav članic" EU.

Jutarnji list: Hrvaška bi lahko umaknila del sporne pristopne dokumentacije

Če bi pravna služba Evropske komisije ocenila, da hrvaška pristopna dokumentacija prejudicira mejo s Slovenijo, bi bila hrvaška pripravljena izločiti dele spornih dokumentov, piše današnji hrvaški časnik Jutarnji list, ki se sklicuje na neimenovane, a dobro obveščene vire pri hrvaški vladi.

Čeprav je hrvaška vlada možnost umika nekaterih dokumentov in pristopne dokumentacije, ko je to pred nekaj meseci predlagala Slovenija, odločno zavračala, pa naj bi bil Zagreb po pisanju časnika zdaj že pripravljen na popuščanje.

Pokazalo se je namreč, da postaja evropska prihodnost Hrvaške naenkrat zelo oddaljena: Slovenija je blokirala še eno pristopno poglavje, evropski komisar za širitev Olli Rehn je dvignil roke od slovensko-hrvaškega spora in celo Carl Bildt je nakazal, da se švedsko predsedstvo EU z mejo ne namerava pretirano ukvarjati.

Verjetnost, da bodo pristopna pogajanja končana še letos, je vse manjša, vse bolj verjetno pa je, da bi blokada lahko trajala celo več let. To je velik problem, saj po nekaterih ocenah Hrvaška s tem letno izgublja približno milijardo evrov, še piše Jutarnji.

Nekdanji hrvaški minister za evropske integracije Neven Mimica je za časnik ocenil, da je bil ključen trenutek takrat, ko je hrvaška vlada pred nekaj meseci kategorično zavrnila vsako možnost umika pristopnih dokumentov. "Takrat bi bilo treba v miru sesti s Slovenci ... in videti, kaj točno po njihovem prejudicira mejo. Pogovor bi bil bolj korekten, kot pa da generalno zavračamo slovenske trditve," meni Mimica.

Možnost umika zgolj teoretična

Že omenjeni vir iz vlade je sicer po pisanju Jutarnjega lista prepričan, da je možnost umika spornih dokumentov zgolj teoretična, saj je Hrvaška povsem prepričana, da meje ne prejudicira niti en dokument iz pogajalskih stališč Hrvaške z EU.

Vendarle pa se zdi, da tudi opozicija meni, da so prav pogovori o pristopnih dokumentov najboljša možnost, da se Hrvaška izvleče iz trenutne situacije. In s tem se po pisanju Jutarnjega lista strinja tudi predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pristopnih pogajanj Vesna Pusić, piše časnik.

Po besedah Mimice je sicer nekatere dele pristopne dokumentacije mogoče umakniti brez večjih težav, pri nekaterih pa bi bila situacija bolj zapletena, zato bi bilo najenostavneje, da Hrvaška z izjavo, ki bi bila ratificirana na ravni parlamenta, vlade, predsednika ali neke druge institucije, Sloveniji jamči, da z nobenim pristopnim dokumentom ne prejudicira meje. In obratno - da Slovenija isto jamči Hrvaški.