Ob tem je izrazil upanje, da bo padec manjši, kot "smo jih bili vajeni do zdaj". "Gre pač za to, da je kriza tako globoka in razširjena po vsem svetu, da je premalo tistih gospodarstev, ki bi lahko takoj ali pa hitro potegnila za seboj ostala gospodarstva," je dejal minister.

Nekaterih ukrepi vlade za blažitev posledic krize so bili po njegovem mnenju tudi zapozneli. "To velja zlasti za jamstveno shemo, ki je itak nesrečen otrok, ker je ta porod trajal tako dolgo," je poudaril. Kot je pojasnil, je v shemi 1,2 milijarde evrov, na enoto jamstva pa bo lahko novih posojil dva- do trikrat toliko. V mesecu ali dveh bo, če se bodo banke na naslednjih avkcijah za jamstvo odločale, gospodarstvu na razpolago 500 milijonov evrov posojil.

Kot je izpostavil, bi podpirali radi predvsem podjetja, ki pred krizo niso imela težav, ampak so zašla začasno v težave v krizi. Napovedal je tudi, da bo konec junija zaživela tudi shema za tehnološke naložbe v avtomobilski grozd, kjer bo za več kot 150 milijonov evrov posojil.

Minister je okrcal banke, saj velja, da so "postale v krizi preveč previdne, pred njo pa so bile premalo". "Tako ravnanje bank gospodarstvo v dobrih časih pregreva, v slabih pa ga potiska vsak dan bolj na hladno," je poudaril.

O prispevku vlade k še večji previdnosti bank s protitajkunskimi določili, ki jih je DZ uzakonil v dveh zakonih, je poudaril, da je to vprašanje občutljivo. Kot je pojasnil, se "mešajo čisto ekonomska merila s kriteriji, ki imajo lahko moralne, etične, socialne in politične razsežnosti". "Kadar poskušate vse to zavezati v en paket, imate seveda velike probleme," je dejal.

Gaspari meni, da bo pri tajkunstvu čas najboljši sodnik, in pojasnil, da se je z odločitvijo vlade do določene mere strinjal, sicer bi izrazil ločeno mnenje. "Vsekakor pa smo šli, vsaj z vidika bančnega sistema, v želji po urejanju tega vprašanja nekoliko predaleč. Teh stvari ni mogoče popolnoma urejati skozi kreditne pogodbe in delovanje banke, ampak imamo za to druge mehanizme," je poudaril.

O odpiranju novih delovnih mest v krizi je minister dejal, da jih je mogoče ustanavljati predvsem v storitvah, v industriji je to težje. "Verjetno je bolje, da se človek s pomočjo države prezaposli v javnih storitvah, kot da je zaposlen v podjetju, kjer niti minimalne plače ne more zaslužiti, pa še te ne redno," je izpostavil minister.

Spregovoril je tudi o urejanju sive ekonomije. Navedel je, da so ta problem v Belgiji urejali z vavčerji, ki so jih izdajali za razne oblike dela, ki je praviloma delo brez računov. Država oz. zavod za zaposlovanje je tam izdal certifikat brezposelnim, s katerim je potrdil, da je bilo delo z določeno vrednostjo opravljeno, posameznik, ki je delo opravil, pa je dobil plačilo delno od zavoda, delno pa od naročnika storitve.

"Brezposelni je tako dobil več, kot sicer znaša podpora, naročnik storitve pa je plačal manj, kot bi na sivem trgu brez računa," je še dejal minister Gaspari in dodal, da se mu zdi ta rešitev dobra tudi za Slovenijo, preučujejo pa jo na ministrstvu za delo.