Po naših informacijah prijava temelji na aneksu, s katerim je uprava Darsa italijanskemu gradbenemu podjetju v začetku meseca za dela v predorih Barnica in Tabor nakazala še skoraj šest milijonov evrov. Že pred časom smo poročali, da gre za zahtevek za plačilo dodatnih del, ki ga je - takrat še v višini 14 milijonov evrov - Vidoni na Dars poslal novembra lani, torej že tri mesece po zaključku del v predorih. Pri tem velja opozoriti, da je Darsov nadzorni inženir zahtevek še lani v celoti zavrnil, saj domnevno ni imel podlage v gradbenih knjigah.

Kljub temu se je uprava Darsa, ki jo vodi Tomislav Nemec, zahtevku Vidonija odločila ugoditi. Tako so na Darsu februarja lani, torej že skoraj pol leta po zaključku del, v odgovoru na Dnevnikovo vprašanje pojasnili, da "je inženir projekt (ponovno, op. p.) ovrednotil ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin". Katere so bile omenjene "pomembne okoliščine", na Darsu nikoli niso razkrili. Vidoniju so kmalu zatem nakazali skoraj šest milijonov evrov, kar je projekt, ki je ob zaključku del stal 25,5 milijona evrov, močno podražilo, njegova vrednost pa je zato tudi presegla pogodbeno (30,6 milijona evrov).

Močno nenavaden je tudi način plačila Vidoniju. Tega je Dars poravnal v dveh obrokih, pri čemer je prvega v višini pet milijonov evrov po neuradnih informacijah, ki nam jih v sredo na Darsu ni uspelo preveriti, nakazal zgolj na podlagi računa, ki ga je izstavil Vidoni, in ne dejanskih "situacij" na gradbišču. Po naših informacijah je prvi obrok med drugim zajemal tudi plačilo stroškov zaradi realizacije, ki je bila manjša od predvidene, spremenjenih okoliščin in pogojev, prav tako pa tudi večjih stroškov za začetno dobavo in daljši transport betonov.

Pri tem velja spomniti, da so v Vidoniju že pred začetkom del pisno zagotovili, da so seznanjeni s pogoji dela na terenu, kar pomeni, da so vedeli, da bodo imeli relativno večje stroške zaradi prevažanja betona na gradbišče na Rebernicah iz Italije. Vidoniju je Dars poravnal tudi 1,2 milijona evrov stroškov za večjo količino izkopanega materiala in tudi večje stroške zaradi uporabe betonov, odpornih proti zmrzovanju. Pri tem ostaja odprto vprašanje, zakaj teh materialov nadzorni inženir v gradbeno knjigo ni vpisal že med samimi izkopi. Po neuradnih informacijah naj bi Kosova komisija skušala odkriti, ali so bile gradbene knjige "popravljene" naknadno.

Dars je tako na tak način Vidoniju pokril razliko med dejansko in pogodbeno vrednostjo projekta. Dodatnih 942.000 evrov pa je italijanski družbi nakazal z aneksom, ki ga je v začetku junija potrdil novi nadzorni svet Darsa.

primoz.cirman@dnevnik.si