Nedavna raziskava FRA s področja manjšin in diskriminacije je pokazala, da je le 39 odstotka pripadnikov manjšin seznanjenih z obstojem zakona, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi narodnostne pripadnosti pri prijavi na delovno mesto. 20 odstotkov anketirancev pa je poznalo katero od organizacij, ki ponujajo podporo ali nasvete žrtvam diskriminacije.

Na področju etnične in rasne diskriminacije na delovnem mestu je potekala raziskava tudi v Sloveniji, v katero je bilo vključenih 112 večjih delodajalcev. Izsledki kažejo, da bi 31,5 odstotkov delodajalcev raje zaposlilo slovenske državljane slovenskega etničnega izvora.

Ista raziskava tudi kaže, da bi 34 odstotkov delodajalcev vsem svojim delavcem dalo prosti dan za praznovanje največjega verskega praznika, večina jih tudi meni, da ni pametno izkazovati verskih prepričanj z nošenjem določenih kosov oblačil na delovnem mestu. Po drugi strani pa bi na Danskem kar 90 odstotkov delodajalcev omogočilo proste dneve za praznovanje verskih praznikov.

Kot primer neprilagajanja delovnih pogojev verski pripadnosti delavcev agencija v letnem poročilu navaja dogodek, ki se je zgodil maja 2008 v Sloveniji. Delavec muslimanske veroizpovedi se je namreč pritožil na urad za enake možnosti, ker mu delodajalec, ki je delavcem med delovnim časom priskrbel prehrano, ni hotel priskrbeti hrane brez svinjine oz. hrane, ki ne bi bila pripravljena s svinsko mastjo. Urad je presodil, da je bila omenjena oseba žrtev neposredne diskriminacije na podlagi verskega prepričanja.

Kar zadeva kazniva dejanja, povezana z rasizmom, v večini držav članic EU javno dostopni uradni podatki organov kazenskega pravosodja sploh ne obstajajo ali pa se omejeno poroča le o nekaterih sodnih primerih, opozarja agencija za temeljne pravice. Med države, kjer se o sodnih primerih glede diskriminacije poroča omejeno, po podatkih agencije spada tudi Slovenija.

Po mnenju direktorja FRA Mortena Kjaeruma nezadostno ali neobstoječe zbiranje podatkov skupaj z nizko stopnjo osveščenosti in premajhnim številom prijav diskriminacije in kaznivih dejanj vodi v položaj, ko ni mogoče opredeliti resnične razsežnosti in narave kršitev temeljnih pravic. Poudaril je, da zbiranje podatkov samo po sebi ni rešitev, lahko pa pripomore k razumevanju narave in razsežnosti kršitev temeljnih pravic, saj je učinkovite in ciljno usmerjene politike na ravni držav članic mogoče razviti le na podlagi natančnega poznavanja položaja.

Med državami prihaja do velikih razlik tudi v številu zabeleženih uradnih pritožb o ksenofobiji oz. rasni diskriminaciji, pri čemer spada Slovenija med tiste države z najmanj prijavljenimi pritožbami, v letu je bilo 2007 zabeleženih manj kot deset takšnih primerov. Vendar agencija opozarja, da je nizko število prijav v nekaterih državah lahko delno posledica dejstva, da se sovražni govor in prekrški, povezani z nestrpnostjo, ne obravnavajo kot prekršek ali pa prijavljeni prekrški ne vključujejo informacije o motivu dejanja.

Agencija tudi opozarja na položaj beguncev in iskalcev azila. Poročilo visokega komisariata ZN za begunce med drugim namreč kaže, da begunci v Sloveniji niso upravičeni do javnih stanovanj in se soočajo s številnimi drugimi težavami. Zasebni najemodajalci z njimi na primer nočejo skleniti uradnih pogodb, saj se hočejo tako izogniti plačevanja davkov, piše v poročilu.

FRA je kot primer rasističnih incidentov in diskriminatornih praks v šolah tudi izpostavila objavo članka s sporno oz. žaljivo vsebino za učence z "neslovenskim ozadjem" v nekem šolskem časopisu v Sloveniji. Inšpektorat je primer prijavil k pristojnemu okrajnemu tožilstvu z sumom kazenskega prestopka, piše v letnem poročilu agencije.

Kot pozitivno prakso proti diskriminaciji ter zagotavljanju varstva človekovih pravic v Sloveniji pa agencija v poročilu navaja sprejetje akta o bolnikovih pravicah v Sloveniji, ki zakonsko prepoveduje diskriminacijo, ter uvedbo registra spolnih prestopnikov zoper telesno in spolno nedotakljivost otrok.