Če bi bile volitve v nedeljo, bi SDS in SD sledile LDS (sedem odstotkov), Zares (šest odstotkov) in SNS (štiri odstotke). NSi in DeSUS bi dobili vsaka po tri odstotke, SLS pa dva odstotka podpore. 37 odstotkov vprašanih ne ve, kako bi volilo.

Glede na marčevski Politbarometer je največ podpore izgubila SD, ki bi jo še marca volilo 25 odstotkov vprašanih. Dva odstotka v primerjavi z marcem je izgubila tudi SNS, odstotek pa tudi DeSUS. V primerjavi z marcem je največ pridobila LDS, in sicer pet odstotkov. Pridobili sta tudi NSi in SDS (vsaka po dva odstotka) ter Zares (en odstotek).

Po besedah predstojnika CJM Nika Toša je glede NSi mogoče sklepati, da se ji je podpora povečala, ker se je del zaupanja, ki ga je dobila na volitvah v evropski parlament, prenesel v podporo stranki na državni ravni. Glede Zaresa pa ugotavlja, da ji afera z njenim predsednikom Gregorjem Golobičem ni škodila.

Odločitev ministrstva, da Golobič ostane na svojem položaju ne podpira slaba polovica vprašanih

Odločitev ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča, da kljub laganju medijem glede svojega lastniškega deleža v Ultri ne odstopi s svojega položaja, ne podpira 48 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa jo podpira. 46 odstotkov vprašanih jih meni, da je šlo v omenjeni aferi za politični spopad, 28 odstotkov pa da je šlo za uveljavljanje moralnih norm.

Podpora vladi sicer še naprej pada, saj je ne podpira 42 odstotkov vprašanih, podpira pa jo 46 odstotkov vprašanih. Še marca je ni podpiralo 33 odstotkov vprašanih, podpiralo pa jo je 55 odstotkov. Znižuje se tudi povprečna ocena o delu vlade, ki je z 2,82 povprečne ocene v marcu, zdrsnila na 2,72 povprečne ocene v juniju.

Takšno gibanje po besedah Toša pomeni, da je zaupanje v vlado sicer še "nad vodo", saj je še vedno več tistih, ki jo podpirajo, kot tistih, ki je ne podpirajo. Se pa meja podpore in nepodpore po pol leta vladanja te vlade po njegovem sorazmerno hitro približujeta. Ob tem je spomnil, da sta se podpora in nepodpora pri vladi Janeza Janše izenačili devet mesecev po nastopu vlade.

Sicer pa javnost še vedno najvišje ocenjuje delo predsednika države, sledijo pa mu predsednik vlade, predsednik državnega zbora, opozicija, koalicija, vlada in državni zbor.

Več kot polovica vprašanih se strinja, da gospodarstvo še ni doseglo dna

67 odstotkov vprašanih meni, da gospodarska kriza še ni dosegla dna in se bo še poglobila, 21 odstotkov pa jih je prepričana v nasprotno. 42 odstotkom vprašanim se je zaradi krize zmanjšal dohodek, pri 27 odstotkih je ogrožena zaposlitev, devet odstotkov pa jih je zaradi krize izgubilo zaposlitev. Sprejeti ukrepi vlade za reševanje krize uživajo večinsko podporo, vendar anketiranih tokrat niso spraševali, ali so omenjeni ukrepi tudi zadostni.

61 odstotkov vprašanih ni zadovoljnih z demokracijo, medtem ko je 56 odstotkov zadovoljnih s svojimi materialnimi razmerami.

Anketa Politbarometer je bila opravljena med 15. in 17. junijem na vzorcu 805 oseb.