Ker se je zadnja leta Parada ponosa končala s pretepi, so letos organizatorji pritisnili na ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, naj zagotovi dodatni varnostni nadzor na paradi in jasno obsodi nasilje nad istospolno usmerjenimi ter na tak način pripomore k temu, da se nasilje letos ne bo ponovilo. Po besedah enega izmed organizatorjev Parade ponosa, Mitje Blažiča, je bil včerajšnji sestanek nevladnih organizacij na to temo pri ministrici zelo uspešen, povedal je tudi, da jih Kresalova podpira v vseh prizadevanjih in da bo letos nadzor parade poostren.
Toda organizatorji poudarjajo, da se ne bojijo "tako strahopetnih dejanj, kot je nasilje", še več, v posmeh vsem netolerantnim bo letošnja parada največja doslej.
V 40 letih svetovnega in 25 letih domačega tovrstnega gibanja je prišlo do revolucionarnih premikov pri razumevanju in uresničevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin istospolno usmerjenih. Eden takih premikov je denimo možnost registracije istospolne zveze (ne pa poroke). Od leta 2006 pa do aprila letos je bilo v Sloveniji registriranih 22 istospolnih partnerskih skupnosti, od tega se jih je pet že razdrlo (tri z odločbo, dva pa s smrtjo enega od partnerjev). Kar deset parov je skupnost registriralo leta 2006, preostali kasneje. Največ, 15 parov, je skupnost registriralo v Ljubljani, po en par pa se je registriral v Jesenicah, Kamniku, Piranu, Laškem in Kranju, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
