Meta Černoga

Foto: Jaka Gasar

"Pridi ven, če ne, bom spustil psa," gromko zadoni glas policista Stanka Fakina, pes Coly pa v neprebojnem jopiču v pripravljenosti že čaka na naslednje povelje. Nevaren storilec, ki se skriva v zapuščenem objektu, se ne oglasi, policist spusti Colija s povodca, le nekaj kratkih sekund mine, ko se iz objekta zasliši vpitje, storilec je na tleh, nad njim policijski pes, takoj za njim pa dva policista, ki takoj ‚razorožita’ storilca, pes pa še vedno renče čaka, kdaj se bo akcija nadaljevala. Policista vešče vkleneta storilca v lisice in ga odpeljeta iz zapuščene gozdne hiše.

Nismo se znašli na kraju zločina, prav tako ni šlo za snemanje priljubljene nadaljevanke Komisar Rex, pač pa nam je vajo demonstrirala enota vodnikov službenih psov (EVSP) PU Krško. Pet policijskih psov s svojimi vodniki - policisti je pokazalo, kako se lahko policijski psi vključijo v vsakdanje policijsko delo, ki seveda ni zgolj iskanje neznanih nevarnih storilcev, pač pa tudi delo na zeleni meji, med drugim iskanje ilegalnih prebežnikov in njihovih vodnikov, varovanje javnih in športnih prireditev, intervencije, iskanja pogrešanih ljudi, storilcev kaznivih dejanj …

Nepogrešljivi sodelavci

Glede na to, da ima pes 16-krat boljši sluh in 1.000.000-krat bolj razvit vonj kot človek, so pasji sodelavci pri policijskem delu nepogrešljivi, saj njihovega dela ne more zamenjati niti najbolj razvita tehnologija.

Letos mineva natanko šestdeset let, odkar so v Sloveniji izšolali prvega policijskega psa in njegovega vodnika. Danes v slovenski policiji deluje 115 vodnikov službenih psov s svojimi pasjimi prijatelji, ki so morali skozi naporno izobraževanje in preizkuse.

"Psi, primerni za šolanje, so lahko stari od 10 mesecev pa do dveh let," pripoveduje Roman Kump, vodja enote EVSP PU Krško. Najprej morajo opraviti dva preizkusa, pri katerih testirajo njihove fizične in značajske lastnosti, pomemben pa je tudi njihov nagon. Njihovi vodniki morajo imeti vsaj tri leta izkušenj s policijskim delom na terenu, opraviti pa morajo še preizkus in ustrezen tečaj. Brez ljubezni do pasjih kosmatincev prav tako ne gre, saj morajo biti vodniki in njihovi psi sinhronizirani, da lahko učinkovito opravljajo svoje delo, biti morata pravzaprav eno. Prav tesno prijateljstvo med vodnikom in psom je še najbolje prikazano v priljubljeni nadaljevanki Komisar Rex, medtem ko je veliko drugega v sami nadaljevanki seveda narejeno za potrebe filma, za boljšo gledanost. "Film je film, resničnost pa je vendarle precej drugačna, velikokrat težja od tiste, ki jo prikazujejo. Policijski pes seveda ne more imeti vseh zmožnosti, ki jih režiser pričakuje, a ravno zaradi filma marsikdo od nas pričakuje nemogoče," ponazori filmsko in resnično delo Klemen Dremelj, ki je s svojo labradorko Strelo v enoti edini specialist za odkrivanje droge in je praktično ves čas na meji, ostali štirje vodniki s svojimi psi pa opravljajo splošne naloge.

Za splošne policijske naloge se namreč najbolj izkažejo nemški in belgijski ovčarji, medtem ko je za iskanje droge potreben plenski nagon, ki ga imajo labradorci, ptičarji, terierji …

Treniranje psa za iskanje droge je specifično, saj deluje le preko igre. Teniška žogica je edina nagrada, ki jo labradorka Strela dobi, ko v avtomobilu v le dveh, treh minutah odkrije drogo. Prevoha vsa vrata avtomobila, nato začne praskati pri delu, kjer se nahaja droga. S treningi jo vodnik navadi na vonj, ki ga mora iskati, in če ta vonj najde, dobi - žogico. Na videz enostavno, a potrebnega je precej dela, predvsem pa je treba biti dosleden, da nagrade (žogice) za druge uspešne izvedbe ukazov ne dobi.

Vsakodnevni treningi s psi so tako nujno potrebni, saj vsaka enota sicer dobi izšolane pse, vendar je z njimi potrebno še precej terenskega dela. Vodniki se s službenimi psi vsako leto udeležijo tudi letnega preizkusa vodnikov in službenih psov policije; letos je prvo mesto v ekipnem tekmovanju policijskih psov za splošno uporabo osvojila ravno EVSP PU Krško, drugo mesto posamično pa je prav tako pripadlo članu njihove enote Gorazdu Šterku s psom Zlokom.

Psi z delovno dobo

Posebnost slovenskih policijskih psov je tudi, da morajo - z razliko od ostalih držav - nositi nagobčnike. Vodnik mu ga lahko sname le, če je to nujno potrebno, sicer pa - denimo na javnih prireditvah - zadostuje že psihološki moment, saj se ljudje psa, četudi ima nagobčnik, ustrašijo. Pogoji za uporabo psa brez nagobčnika so zelo ostri, enaki pogojem za uporabo strelnega orožja.

Do kakšnega ugriza v enoti še ni prišlo, a so nam policisti kljub temu demonstrirali zasedo oboroženega storilca z živim grizenjem. Marker, oblečen v posebno uniformo, je stekel po gozdu, policist je nanj spustil psa in ta ga je z zobmi držal, dokler mu ni rekel, naj ga spusti. Na zeleni meji psi pomagajo policistom pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev, vendar - le z nagobčnikom.

Policijski psi za svoje vodnike nemalokrat žrtvujejo tudi življenje. Ravno pri varovanju državne meje blizu Krškega se je zgodilo, da so nepridipravi s Hrvaške strani nepričakovano streljali na policiste in zadeli službenega psa. Ta se je hudo ranjen sicer še pognal proti napadalcem, a zatem poginil. Kakšna vez mora obstajati med vodnikom in psom, je že po takšnih primerih povsem jasno, zato je seveda hudo, da pes navadno konča svojo delovno dobo precej hitreje kot policist - vodnik. Povprečna delovna doba službenega psa je deset let oziroma odvisno od zdravstvenega stanja. V ‚pokoj’ bo tako v kratkem moral petletni Axel, ki je delal z vodnikom Dušanom Černetom in z njim tudi živel, saj sta v teh letih postala takšna prijatelja, da ga je imel vodnik vseskozi kar doma (sicer so policijski psi izven delovnega časa v posebnih boksih, kjer imajo tudi stalno oskrbo). Vendar so se pri Axlu sedaj pojavile degenerativne spremembe, zaradi katerih ne more več delati, četudi bi še vedno rad. Dušan Černe ga bo, tako kot tudi večina ostalih, sedaj za simbolično ceno odkupil.

Dobrodošla pa bi bila, kot že nekaj časa opozarjajo vodniki, tudi kakšna pomoč v obliki simbolične ‚penzije’ (na primer nakup hrane, nujna veterinarska oskrba, cepljenje …), a kljub zavedanju vodstva šole o tej problematiki za zdaj tovrstne rešitve na žalost še ni. Težava je tudi pri tistih, ki so v bloku in se morajo po koncu skupnega dela od psa posloviti in ga dati nazaj policiji.

Policisti si danes svojega dela ne znajo več predstavljati brez pomoči izšolanih policijskih psov. Pomen dela štirinožcev za policijsko delo je pred kratkim izpostavil tudi v. d. direktorja policije Janko Goršek, ko je dejal: "Zaradi intenziviranja tehničnega znanja se zdi mnogim uporaba živali v policiji nenavadna. Dejstvo pa je, da bi bili brez pasjih prijateljev policisti tako rekoč bosi, saj so psi nenadomestljivi partnerji."