Hartmannovo je sodišče 27. avgusta lani obtožilo zaradi navedb v njeni knjigi Mir in kazen iz leta 2007 in zaradi članka, ki ga je januarja lani objavil Inštitut BiH z naslovom Prikriti ključni dokazi o genocidu. V njih govori o vpletenosti Srbije v zločine v vojni v BiH, tudi v genocid v Srebrenici julija 1995, v katerem je bilo ubitih več kot 8000 Bošnjakov, oziroma zapiskih srbskega vrhovnega obrambnega sveta, dele katerih naj bi na zahtevo Srbije sodišče pustilo tajno. Gre za odločitvi pritožbenega senata sodišča 20. septembra 2005 in 6. aprila 2006 v okviru sojenja sedaj že pokojnemu bivšemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševića.

Sodišče ocenjuje, da je Hartmannova z objavo teh odločitev zavestno kršila pravila sodišča, zaradi nespoštovanja sodišča pa ji grozi do sedem let zapora ali do 100.000 evrov kazni.

Hartmannova je med nedavnim obiskom v Sloveniji pojasnila, da sodišče trdi, da je dobila informacije od osebja haaškega sodišča, medtem ko sama trdi, da jih je pridobila "kot novinarka med raziskovanjem". "To bom dokazala, čeprav svojih virov ne bom izdala," je povedala Hartmannova, ki je bila do leta 1999 enajst let dopisnica francoskega časnika Le Monde z območja nekdanje Jugoslavije, tiskovna predstavnica bivše glavne tožilke haaškega sodišča Carle Del Ponte pa med letoma 2000 in 2006.

Ob novici, da je obtožena, je bila "zelo osupla", je povedala. Osupla je zato, ker je obtožena v primeru Milošević, potem ko je bil primer že zaprt in ker gre za politika, ki ga je zelo podrobno spremljala od leta 1987. On je bil tudi tisti, ki jo je leta 1994 zaradi pisanja o vpletenosti Miloševićeve Srbije v vojno v BiH izgnal iz Srbije, kjer je bila dopisnica Le Monda. O njem je leta 1999 napisala knjigo.

Kot je pojasnila, ni obtožena zaradi "domnevnega razkritja tajnih informacij, ampak zaradi domnevnega razkritja odločitev sodišča, ki so zaupne narave". S tem jo po njenem želijo utišati, a se ne bo dala, saj je, kot je poudarila, zavezana resnici tako v svojem novinarskem delu, kot tudi sicer. Poudarila je, da so o vpletenosti Srbije v zločine v vojni v BiH oziroma zapiskih srbskega vrhovnega obrambnega sveta, ki bi lahko dokazali to vpletenost, poročali tudi mnogi drugi novinarji. Izpostavila je še, da je prva obtoženka haaškega sodišča, ki ima na svoji strani žrtve.

Podporo ji je namreč izrazilo več deset nevladnih združenj z območja nekdanje Jugoslavije, tudi Združenja mater Srebrenice in Žepe in združenja Žensk - žrtev vojn. Predsednica slednjega Bakira Hasečić je med nedavnim obiskom v Sloveniji menila, da je žalostno, da haaško sodišče zaradi njihove resnice sodi Hartmannovi. Poudarila je, da so sodišče v Haagu vprašali, ali bodo sodili tudi njim, žrtvam, če bi objavile tajen "zapečaten dokument" sodišča.

Francoske nevladne organizacije Matere za mir, Sarajevsko združenje in Forum za demokracijo na Balkanu bodo danes pripravili mirne proteste pred sodiščem v Haagu, pred poslopjem ZN v Sarajevu ter sedežem ZN v Ženevi in New Yorku. Pozivajo tudi k podpisu peticije, ki je objavljena na spletni strani www.preserverlajusticeinternationale.org. Po podatkih, navedenih na tej spletni strani, jo je doslej podpisalo več kot 2800 ljudi, med njimi bivši slovenski predsednik Milan Kučan.

Sojenje naj bi se začelo februarja letos, a so ga preložili, potem ko je obramba zahtevala, da se iz postopka odstranita sodnik in svetovalec sodišča, kar je nato sodišče tudi storilo. Na prvem nastopu novembra lani in niti kasneje se sicer Hartmannova ni želela izjasniti o krivdi, sojenje pa naj bi trajalo tri dni.