Po besedah Vezjaka je obravnava medijev v slovenskem prostoru relativno specifična. Vsi se trudijo ustvarjati vtis, da se nič posebnega ne dogaja, da političnih pritiskov ni, je pojasnil. Razprava o medijih po njegovem mnenju temelji na gesti zanikanja, da je kar koli narobe z mediji. V knjigi je avtor zbral svoje zapise med letoma 2004 med 2008, pri čemer se je posebej posvetil sprejetemu zakonu o RTV.
Kot je dejal Franco Juri, sicer poslanec Zaresa v DZ, glede tega zakona že predolgo poteka nekakšno usklajevanje znotraj koalicije o tem, "kako spremeniti nekaj, za kar vsi vemo, da je izredno škodljivo". To po njegovih besedah dokazuje tudi nedavno medijsko dogajanje okoli afere Ultra.
Kot je dejal profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, pa je marsikateri pritisk na medije, ki se je dogajal po letu 2004, tudi posledica tega, da razmere niso bile urejene že pred tem. Neurejena je bila tako zakonodaja kot tudi lastniška struktura določenih institucij, je prepričan.
Brankica Petković iz Mirovnega inštituta pa je izpostavila, da ne gre hiteti s spremembo zakona o RTV. Kot je dejala, je nižja cena za družbo, če so na tem področju spodrsljaji in politični pritiski, kot pa če se na silo opravi sprememba zakonodaje in se na ta način izgubi verodostojnost vseh, ki so pri spremembah sodelovali.
Publicist Vlado Miheljak je knjigo ocenil kot rezultat dolgega dela, avtorja pa kot "institucijo" v slovenski medijski krajini. Posvet, ki je potekal v Slovenskem etnografskem muzeju, je povezovala publicistka Tanja Lesničar Pučko.
