V Frankfurtu je indeks DAX trgovalni dan sklenil 0,14 odstotka nižje, pariški CAC 40 se je zvišal za 0,21 odstotka, londonski FTSE 100 pa znižal za 0,01 odstotka. Milanski Mibtel je izgubil 1,09 odstotka, dunajski ATX pa je pridobil 0,74 odstotka.
Večje spremembe so zabeležili v Budimpešti, kjer so se tečaji delnic podražili v povprečju za 3,03 odstotka, in Zagrebu, kjer je indeks Crobex izgubil 2,16 odstotka vrednosti. Beograjski indeks Belex 15 je izgubil 1,30 odstotka.
Na newyorškem Wall Streetu, kjer trgovanje še poteka, je indeks Dow Jones malenkost pod ponedeljkovo vrednostjo, tehnološki indeks Nasdaq pa 0,80 odstotka višje.
Vzdušja vlagateljev očitno ni bistveno spremenila, čeprav je sprva kazalo na to, niti novica, da bo deset ameriških bank lahko odplačalo skupaj 68 milijard dolarjev, ki so jih dobile iz lani oktobra ustanovljenega 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi.
Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo julija je bila sredi trgovanja na newyorški blagovni borzi dražja za 1,06 dolarja, tako da je bilo potrebno za 159-litrski sod odšteti 69,15 dolarja. Severnomorska nafta brent se je v Londonu medtem podražila za 1,24 dolarja na 69,12 dolarja.
Cene nafte rastejo zaradi pritoka denarja z Wall Streeta, pojasnjujejo analitiki. Vlagatelji so se namreč zaradi šibkega dolarja s svojimi naložbami zatekli na naftni trg. Vrednost dolarja se je v primerjavi z jenom znižala z 98,39 jena na 97,54 jena. Evro se je v primerjavi z dolarjem okrepil z 1,3927 dolarja na 1,4014 dolarja.
