Na tretje mesto so se za EPP in PES uvrstili liberalci (ALDE), ki bodo imeli po danes zgodaj popoldne objavljenih rezultatih 80 poslancev. Zeleni skupaj z Evropsko svobodno zvezo (EFA) naj bi imeli 52 poslancev, desno usmerjeno Združenje za Evropo narodov (UEN) naj bi dobilo 35 sedežev, Evropska združena levica in Zelena nordijska levica (GUE/NGL) 33 sedežev, evroskeptiki Neodvisnost/Demokracija (INDEM) 19 mest, drugi pa 91 mest.

Razmerje sil v parlamentu se po zadnjih izidih ni bistveno spremenilo, so pa socialisti nekoliko zmanjšali zaostanek za EPP. V primerjavi z izidi, objavljenimi v nedeljo po zaprtju volišč, je namreč EPP danes štiri sedeže izgubila, socialisti pa so štiri pridobili.

Ljudska stranka z največ poslanci, a brez absolutne večine

EPP bo imela v prihodnjem mandatu spet največ poslancev v Evropskem parlamentu, ne pa tudi absolutne večine, zato je predsednik stranke Wilfried Martens danes na novinarski konferenci v Bruslju drugima največjima skupinama, socialistom in liberalcem, že ponudil zavezništvo, piše francoska tiskovna agencija AFP.

"V parlamentu je potrebna večina in kljub uspehu, ki smo ga dosegli, nobena skupina nima absolutne večine, zato se bo treba pogajati," je dejal Martens ter se zavzel za "sodelovanje" treh največjih političnih skupin. Ob večjem številu evroskeptikov in populistov je sodelovanje nujno bolj kot kdaj koli doslej, je dodal.

"Barroso lahko ostane predsednik Komisije, vendar naj mesto predsednika parlamenta zato dobijo socialisti ali liberalci"

Vodja liberalcev Graham Watson ponujene roke ni zavrnil, je pa že nakazal, da sodelovanje ne bo brezpogojno oziroma da ALDE zase pričakuje katero od ključnih mest. Watson ni izključil podpore liberalcev ponovnemu imenovanju Joseja Manuela Barrosa iz vrst EPP na čelo Evropske komisije, vendar v tem primeru EPP po njegovih besedah ne bi smela vztrajati pri mestu predsednika Evropskega parlamenta, temveč bi morala ta položaj prepustiti socialistom in liberalcem.

Doslej je veljal dogovor, da mesto predsednika parlamenta pripade največjima skupinama, EPP in PES, pri čemer je predstavnik vsake parlament v času petletnega mandata vodil dve leti in pol.

Watson je sicer že pred volitvami napovedal, da se bo potegoval za predsedniški položaj. V EPP sta kandidata za vodenje parlamenta Poljak Jerzy Buzek in Italijan Mario Mauro, kandidat PES pa naj bi bil dosedanji vodja politične skupine Nemec Martin Schulz.

Rekordno nizka udeležba; volilo ni niti 43 odstotkov evropskih državljanov

Volilna udeležba pa je bila po danes objavljenih podatkih še nižja, kot je kazalo v nedeljo. Na volišča je namreč v 27 članicah EU prišlo le 42,94 odstotka volivcev, medtem ko je v nedeljo še kazalo, da bo udeležba presegla 43 odstotkov. Vsekakor je bila udeležba rekordno nizka, saj je pred petimi leti, ko je bila udeležba dotlej najnižja v zgodovini volitev v Evropski parlament, svoj glas oddalo 45,47 odstotka volivcev.

Najmanj volivcev je na volišča prišlo v državah, ki so v EU vstopile leta 2004, medtem ko je bila v starih članicah udeležba nekoliko višja.

Najnižjo udeležbo so zabeležili na Slovaškem (19,64 odstotka), sledijo Litva (20,91 odstotka), Poljska (24,63 odstotka), Romunija (27,4 odstotka), Češka (28,22 odstotka) in Slovenija (28,25 odstotka). Največ volivcev je glas oddalo v Luksemburgu (91 odstotkov), kjer je udeležba na volitvah obvezna, poleg tega pa so hkrati potekale tudi parlamentarne volitve. Volitve so obvezne tudi v Belgiji, kjer je na volišča prišlo 90,39 odstotka volivcev.

Višjo udeležbo kot pred petimi leti so zabeležili v Estoniji, na Danskem, Švedskem, v Latviji, na Poljskem in na Slovaškem, medtem ko je bila drugod udeležba nižja kot leta 2004 oziroma je na volišča prišlo približno enako število volivcev.