Kot so v sporočilu za javnost poudarili na Arsu, ukrepi za zmanjševanje negativnih posledic toče zajemajo področja raziskav procesov, odgovornih za nastanek toče, spremljanja in napovedovanja pojava toče, uporabe informacij in ukrepov za zaščito proti toči ter področje zagotavljanja organizacijskih možnosti za smotrno delovanje na vseh omenjenih področjih. Ključna naloga državne meteorološke službe, ki deluje v okviru Arsa, je v največji možni meri upoštevati znanstvena dognanja in jih z lastno razvojno dejavnostjo umeščati v sklop državnega sistema za spremljanje, napovedovanje in opozarjanje pred nevarnimi vremenskimi pojavi, kamor sodi tudi toča.
Znanstvena dognanja, kot so v izjavi za javnost zapisali v Arsu, kažejo, da je toča kot posledica intenzivnih nevihtnih procesov zapleten in zaenkrat slabo napovedljiv pojav. Meteorološke službe lahko z obstoječimi orodji dokaj natančno zaznajo trenutni pojav toče, napovejo približno območje in čas za uro ali dve vnaprej, za dan ali dva vnaprej pa le možnost za nastanek toče na območjih v velikosti Slovenije.
Kot poudarjajo, meteorološka služba na Arsu stalno nadgrajuje sistem za opozarjanje pred vremenskimi nevarnostmi in si bo še naprej odgovorno prizadevala za njegov razvoj in izboljšave, tudi na področju opozarjanja pred nevarnostjo toče. Izdana opozorila in ostale informacije meteorološke službe so lahko v pomoč pri ostalih ukrepih za zmanjševanje negativnih posledic toče.
Na področju ukrepov za zaščito proti temu vremenskemu pojavu v kmetijstvu sta najbolj razširjena fizična zaščita z varovalnimi mrežami in finančno zavarovanje pridelka. Kot dodatna možnost se v zadnjem času tudi v Sloveniji znova omenja vnos dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake, na primer izpuščanje srebrovega jodida z letal. O možnostih umetnega vplivanja na razvoj in strukturo nevihtnih oblakov namreč obstajajo domneve, da s takšnim vnosom lahko spremenimo število in velikost točnih zrn. Kljub temu dosedanje študije kažejo, da ni nedvoumnih dokazov o pozitivnih učinkih takšnega vplivanja na pojav toče.
Evropske državne meteorološke službe se zato pridružujejo mnenju specializirane agencije Svetovne meteorološke organizacije, ki deluje pod okriljem ZN. Leta 2007 je namreč na podlagi stalnega spremljanja znanstvenega in tehnološkega razvoja na področju vplivanja na vreme objavila stališče, da o učinkovitosti obrambe proti toči ni nedvoumnih dokazov. V njem tudi opozarja, da je potrebno dodatno preučiti morebitne škodljive posledice takih posegov v okolje, ki se pogosto pokažejo šele s časovnim zamikom. Večina držav zahodne in osrednje Evrope zaradi dvomljive učinkovitosti in nejasnih posledic na okolje takšne obrambe proti toči ne izvaja.
Arso zagovarja stališče, da ni zadostnih strokovnih podlag, ki bi upravičile izvajanje obrambe proti toči z vnosom dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake. Državna podpora tovrstnim aktivnostim bi bila po njihovem mnenju nesmotrna in bi pri uporabnikih neodgovorno vzbujala napačen vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.
