Najhujši scenarij za Browna bi bil: laburisti na četrtem mestu, ne samo za konservativci in liberalnimi demokrati, ampak tudi za protievropsko stranko UKIP, kar se še ni zgodilo, in izvolitev prvega evroposlanca iz vrst fašistoidne rasistične Britanske nacionalne stranke (BNP). Obeta se najbolj dramatičen ponedeljek v novejši zgodovini britanske politike. Ne samo zato, ker bodo laburistični poslanci ocenili, kaj izid evropskih volitev pomeni za njihove službe, ko bodo na vrsti parlamentarne volitve, in si odgovarjali na vprašanje, ali je večja verjetnost, da jih bodo ohranili z Brownom ali z novim premierjem na Downing Streetu 10.

Poskus elektronskega puča se nadaljuje

Skupina uporniških poslancev namerava danes ponoviti petkov poskus rušenja premierja z elektronskim pučem, saj še vedno zbira podpise na elektronski peticiji z zahtevo po Brownovem odstopu. 71 bi jih bilo dovolj za to, da bi vodstvo stranke moralo razpisati volitve novega vodje stranke in s tem premierja, ki se jih Brown skoraj zanesljivo ne bi udeležil. Za začetek dneva nameravajo objaviti seznam poslancev, ki so že podpisali peticijo. Hazel Blears, ena od treh članic vlade, ki so odstopile minuli teden in imajo pravico do odstopne izjave v parlamentu, namerava v svoji "raztrgati" premierja.

To je že naredila nekdanja državna sekretarka za Evropo Caroline Flint, ki je konec prejšnjega tedna ob odhodu iz svoje pisarne glasno dejala, da je Brown "zafu… pankrt", javno pa dejala, da ima ženske v vladi samo v izložbene namene, in namignila, da ima problem z ženskami. Brown bo danes reorganiziral vlado še na podministrskih ravneh, kar utegne sprožiti nove odstope. Pritisk na Browna je včeraj zelo povečal še nekdanji član vlade in vplivni blairovec lord Falconer, ki je "zaradi pričakovanih pošastnih izidov evropskih volitev" pozval k "nujni razpravi o Brownovem vodenju" in dejal, da "ni prepričan, da so laburisti pod Brownom lahko enotni".

Na drugi strani so se stari, prestavljeni in novi ministri reorganizirane vlade, ki jo je konec minulega tedna zapustilo pet ministrov in sedem državnih sekretarjev (izkazalo se je, da je večina odstopala dogovorno, da bi zrušila Browna), enotno postavili za Browna, laburistični poslanec Jonathan Cruddas pa je ocenil: "Vsakdo ve, da je vlada v težavah. Resnih težavah. Reči, da bomo te probleme rešili, če bomo Gordona Browna vrgli čez palubo, je norost." S tem je zadal oster udarec uporniškim laburističnim poslancem. Ti namreč trdijo prav nasprotno, da bo laburiste odneslo, če bodo šli na volitve z Brownom. Podobno misli tretjina laburističnih aktivistov, posebno po lokalnih volitvah, na katerih so bili laburisti šele tretji s 23 odstotki glasov. Liberalni demokrati so jih dobili 28, konservativci pa 38.

Kralj je Mandelson, ne Brown

Tudi novi notranji minister Alan Johnson je včeraj dejal, da umor kralja ne prinaša rešitve. Pravi kralj trenutno ni Brown, ampak gospodarski minister Peter Mandelson, neizvoljeni minister, ki ga je Brown potegnil iz Bruslja in mu podelil lordski naslov, da ga je lahko imenoval v vlado.

Prav Mandelson je orkestriral Brownovo reševanje, da je sam postal njegov namestnik po vsem, razen naslovu. Neverjetno! Mandelson, nekdanji najbližji zaveznik Tonyja Blaira, ki je moral dvakrat iz Blairovih vlad (enkrat zaradi finančnih nepravilnosti, drugič zaradi zlorabe položaja), zdaj rešuje Browna, s katerim dolgo časa nista niti govorila. Včeraj je prišlo na dan Mandelsonovo elektronsko pismo, v katerem je Browna, malo preden ga je ta povabil v vlado, opisal kot "nezanesljivega jeznega pozerja". Politka je res nevsakdanji poklic.