Nekdanji vodja bosanskih Srbov, ki mu na haaškem sodišču sodijo zaradi obtožb o genocidu, vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, trdi, da mu je Holbrook leta 1996 v zameno za to, da se umakne iz javnosti, obljubil, da ga ne bodo sodno preganjali.
Karadžić je že v začetku maja sodišče v Haagu pozval, naj pritisne na ZDA in Švedsko, da priskrbita dokaze za ta dogovor. V tem okviru je zaprosil tudi za pogovor s švedskim zunanjim ministrom Carlom Bildtom, ki je sodeloval pri pogajanjih, ki so prinesla konec vojne v BiH.
Švedski veleposlanik na Nizozemskem Hans Magnusson je danes na statusni konferenci dejal, da je Bildt "pripravljen pričati" o domnevnem dogovoru, na katerega se sklicuje Karadžić, da pa Bild ocenjuje, da ne razpolaga s podatki, ki bi lahko osvetlili Karadžićeve trditve.
Bild je sicer že v torek v pismu, ki ga je švedsko pravosodno ministrstvo poslalo sodišču v Haagu, zatrdil, da Karadžiću ne more pomagati dokazati obstoja dogovora o imuniteti. Tudi če bi tak dokument obstajal, ne bi bil relevanten za vprašanje obtoženčeve krivde ali nedolžnosti, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP še dodali na švedskem ministrstvu.
Je pa danes Karadžić obvestil sodnika Iaina Bonomyja, da je davi prejel odgovor ameriške vlade glede dveh oseb, ki imata podatke v zvezi z dogovorom med njim in Holbrookom, a njunih imen ni želel razkriti. Kot je dodal, so doslej samo ZDA pokazale voljo, da se pride do resnice, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Naslednja statusna konferenca je sicer predvidena za 1. julij.
