Za večjo avtonomijo so prebivalci največjega otoka na svetu z veliko večino več kot 75 odstotkov glasovali na referendumu novembra lani. Nova ureditev odpira pot morebitni neodvisnosti Grenlandije, ki je že skoraj tri stoletja pod dansko oblastjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Večja avtonomija Grenlandcem, ki bodo odslej priznani kot narod, med drugim podeljuje pravico do samoodločbe in do upravljanja z bogatimi naravnimi viri. Grenlandska vlada bo poleg tega pridobila nove pristojnosti na področjih pravosodja, policije, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Grenlandščina, inuitski jezik, bo postala uradni jezik.

Premier Enoksen iz socialdemokratske stranke Siumut, ki se mu je zdelo "primerno", da pred novim obdobjem za mnenje o vodstvu Grenlandije povpraša njene prebivalce, je predčasne volitve razpisal šest mesecev pred iztekom mandata. Nova ekipa naj bi med drugim pripravila Grenlandijo tudi na zadnjo etapo pred neodvisnostjo, ki jo Enoksen predvideva leta 2021, ob 300-letnici začetka danske kolonizacije.

A na otoku, ki ga najedajo socialni problemi, alkoholizem, kjer vsak tretji otrok trpi zaradi nasilja v družini, celo lakote, kjer se povečuje prepad med revnimi in bogatimi in kjer je vse več korupcije, bi lahko največji davek teh razmer plačala prav stranka Siumut, ki je na oblasti že zadnjih 30 let.

Podobno kot v Veliki Britanijo so tudi tu poleg tega na dan pricurljali podatki o spornih stroških politikov. V javnosti so sprožili ogorčenje podatki o izdatkih, ki so jih predstavniki vladajoče stranke uvrščali med stroške za reprezentanco, med katerimi so se znašli tudi večerje z družino in prijatelji in potovanja.

Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je opravila univerza v Nuuku, bo kot veliki zmagovalec iz volitev izšla opozicijska skrajno desna stranka Inuit Ataqatigiit (IA). S prestola naj bi tako vrgla stranko Siumut, ki sicer velja za "očeta" omejene avtonomije, ki jo je Grenlandija dobila leta 1979, pomenila pa je lastni parlament in vlado ter pravico do avtonomije na področju zdravstva, šolstva in socialne oskrbe.

IA naj bi svoj glas namenilo 44 odstotkov volivcev, kar je skoraj dvakrat več kot na zadnjih volitvah leta 2005, Siumut pa naj bi zbrala 31 odstotkov glasov, kar je devetodstotni padec v primerjavi z zadnjimi volitvami. Njena koalicijska partnerica, liberalna Atassut, naj bi zgubila več kot polovico vseh glasov in jih zbrala le sedem odstotkov.

Okoli 39.000 volilnih upravičencev bo 31 poslancev izbralo med 222 kandidati, od katerih je 61 žensk. 217 kandidatov predstavlja šest strank na otoku, pet kandidatov pa je neodvisnih, še piše AFP.