82-milijonska Nemčija ima v parlamentu v Strasbourgu in Bruslju največ poslancev. Nemci bodo na tokratnih volitvah izbrali 99 od skupno 736 poslancev, kolikor jih bo v parlamentu v skladu s Pogodbo iz Nice.
Nemčija je edina država, za katero Lizbonska pogodba predvideva zmanjšanje števila poslancev glede na število, ki ga za mandat 2009-2014 določa Pogodba iz Nice. Ko bo uveljavljena nova evropska pogodba, kar se bo predvidoma zgodilo prihodnje leto, bo imela država tako le 96 sedežev v Evropskem parlamentu. Kljub temu je bil sprejet dogovor, da se število poslancev iz Nemčije sredi mandata ne bo zmanjšalo oziroma bo ostalo nespremenjeno do naslednjih volitev leta 2014, tako da bo imel Evropski parlament v času do uveljavitve Lizbonske pogodbe do izteka mandata 754 poslancev, po tem pa 751.
Glede na javnomnenjske raziskave, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, si največ sedežev v novem, sedmem sklicu Evropskega parlamenta lahko obetajo krščanski demokrati (CDU/CSU). Ti naj bi po raziskavi Deutschlandtrend televizije ARD kot tudi po raziskavi Politbarometer televizije ZDF dobili 39 odstotkov glasov. Nemške socialdemokrate (SPD) naj bi glede na Deutschlandtrend volilo 26 odstotkov Nemcev, glede na Politbarometer 25 odstotkov.
Politbarometer preboj v Evropski parlament napoveduje še liberalcem (FDP) in Zelenim, ki naj bi dobili po deset odstotkov glasov ter Levi stranki z osmimi odstotki. Vse ostale stranke in liste, ki kandidirajo na volitvah, naj bi skupaj dobile osem odstotkov glasov.
Nemški krščanski demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel in njena sestrska stranka na Bavarskem CSU sta v pozivu volivcem pred evropskimi volitvami zapisali, da se mora unija pred nadaljnjimi širitvami najprej notranje utrditi. Ob tem sta opozorili, da je absorpcijska sposobnost unije prav tako pomembna kot izpolnjevanje kriterijev s strani kandidatk za članstvo. Pri tem posebej omenjajo Turčijo, ki po njihovem prepričanju ne izpolnjuje pogojev za vstop v EU.
Nemški krščanski demokrati so bili vseskozi zadržani predvsem glede morebitnega vstopa Turčije v unijo in se zavzemajo za to, da bi ji EU, ki se sicer z Ankaro že pogaja o vstopu, ponudila sodelovanje v obliki tesnega partnerstva. "Da bi bila sposobna ukrepati, EU potrebuje meje. Neomejena širitev ni mogoča," sta v nedeljo, skupaj poudarila tudi Merklova in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Pri tem nista poimensko navedla Turčije.
Evropske volitve za nemške stranke pomenijo pomemben preizkus pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami. Po pisanju bruseljskega spletnega biltena EurActiv SPD volitve v Evropski parlament izkorišča za preizkušanje nenavadno agresivne kampanje, ki bi jo lahko, če se bo izkazala za uspešno, ponovno uporabili pred septembrskimi volitvami. V nasprotju z utečeno prakso se socialdemokrati pred evropskimi volitvami zatekajo k nizu negativnih oglasov, pri čemer poskušajo v svoj prid obrniti zaskrbljenost volivcev zaradi finančne krize in rekordnega padca gospodarstva.
Analitiki v Nemčiji pričakujejo nizko volilno udeležbo, ki je sicer značilna za vse članice unije in že od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979 upada. Merklova in Sarkozy sta v izjavi, ki je bila objavljena v francoskem časniku Journal du Dimanche in nemškem Die Welt an Sonntag, pozvala evropske državljane na volišča. Kot sta poudarila voditelja, je močan parlament nujen za soočenje z gospodarsko krizo.
Raziskava televizije ARD, ki jo povzema dpa, je pokazala, da se bo v nedeljo na volišča podalo 57 odstotkov Nemcev. Ta volilna udeležba je precej višja od napovedi na ravni celotne unije; Raziskava TNS, ki so jo v prvi polovici maja izvedli v vseh 27 članicah EU, je namreč pokazala, da se namerava volitev zagotovo udeležiti 43 odstotkov vprašanih.
Veliko ljudi na volišča ne gre zato, ker ne razumejo volilnih programov. Kot je pokazala študija, ki so jo izvedli na na univerzi v Hohenheimu, so programi strank Nemcem podobno nerazumljivi kot doktorske disertacije. Študija obravnava šest volilnih programov, in sicer se posebej osredotoča na dolžino stavkov in tujke, razumljivost programov pa ocenjuje z "indeksom razumljivosti" od nič za nerazumljiva besedila do 20 za popolnoma razumljiva. Glede na rezultate študije ima najjasnejši program CSU (10,2), najmanj jasnega pa SPD (4,9). Za primerjavo dpa navaja, da si povprečna doktorska naloga "prisluži" oceno 4,25, članek o politiki v časniku Bild pa 16,8.
