Skupaj bodo analizirane borzne zvezde izplačale za vsega 131,5 milijona evrov bruto dividend oziroma 77,5 milijona evrov manj kot lani, posledično pa bo tudi država iz tega naslova pobrala za dobrih 15 milijonov evrov manj davkov. Zaradi manjših prihodkov od dividend je pričakovati tudi manjši priliv svežih sredstev na Ljubljansko borzo, kar bo vplivalo na nižjo likvidnost.

Letos bo tako več sto tisoč vlagateljev ostalo brez dividend, saj poleg holdinških družb, pri katerih je bilo izplačilo dividend tudi v minulih letih prej izjema kot pravilo, dividend ne bodo izplačale tudi nekatere družbe, ki so v zadnjih letih določen del dobička razdeljevale med svoje delničarje. Prvič po letu 1998 so brez dividend ostali delničarji Cinkarne Celje, po več kot desetih letih dividend ne bo izplačal Helios, prvič po letu 2000 dividend ne bodo dobili delničarji Gorenja, po sedmih letih dividend ne bo izplačala Pivovarna Laško, podobno pa naj bi večletno prakso letos prekinili tudi v Intereuropi, Luki Koper, Juteksu, Iskri Avtoelektriki... Tudi več kot 113.000 delničarjev investicijskih družb NFD 1, KD, Krona Senior in Zvon Ena letos po vsej verjetnosti ne bo dobilo dividend, medtem ko so lani omenjene družbe svojim delničarjem izplačale rekordnih 105 milijonov evrov.

Bolje poučeni vlagatelji zaradi neizplačila dividend ne bodo razočarani, medtem ko pri manjših delničarjih, ki na dividende gledajo kot na neke vrste obresti, razočaranja ni mogoče izključiti, meni Simon Mastnak iz svetovalne družbe Masset Consulting, ki opozarja, da je treba gledati celotni kapitalski donos, se pravi poleg dividendnega donosa tudi rast cene delnice. Po mnenju Mastnaka sicer ni nenavadno, da v trenutnih razmerah družbe dividend ne izplačajo, čeprav meni, da bi bilo za vlagatelje najbolje, če bi se družbe držale dividendne politike.

Neizplačilo dividend oziroma večje odstopanje od dividendne politike si lahko vlagatelji razlagajo tudi tako, da se je družba znašla v težavah oziroma da denarni tok potrebuje za financiranje investicij, pojasnjujejo analitiki. Vendar pa direktor družbe Arkas Uroš Marter opozarja, da večina najpomembnejših družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, v minulih letih izplačilo dividend ni financirala s prostim denarnim tokom, temveč s posojili, ki so vsako leto povečevala za več, kot je znašalo izplačilo dividend.

Kljub povprečnemu, skoraj 50-odstotnemu znižanju bruto dividende za delnico bodo namreč analizirane družbe za izplačilo dividend v povprečju namenile slabih 30 odstotkov lanskega čistega dobička. Petrol bo dividende izplačal kljub lanski 64-milijonski izgubi, Sava pa bo med delničarje razdelila več, kot je znašal njen lanski čisti dobiček matične družbe. Nadpovprečni delež lanskega čistega dobička bodo letos med delničarje razdelile še uprave Žita, Salusa in Mercatorja, in sicer od 52 do 93 odstotkov.

Glede na včerajšnji enotni tečaj je povprečna dividendna donosnost delnic analiziranih družb znašala 1,7 odstotka, brez upoštevanja družb, ki dividend ne bodo izplačale, pa 2,8 odstotka. Z najvišjim dividendnim donosom v višini 8,9 odstotka se ponaša delnica Salusa, ki ji z 4,6- oziroma 3,5-odstotnim dividendnim donosom sledita delnici Žita in Telekoma Slovenije. "Družbe iz zrelih panog, kamor denimo sodita Telekom Slovenije in Petrol, bi morale zagotavljati vsaj okoli petodstotni dividendni donos, medtem ko družbe, kjer obseg posojil za več kot trikrat presega dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), dividend sploh ne bi smele izplačevati, temveč bi morale najprej zmanjšati zadolženost," ocenjuje Marter.

matjaz.polanic@dnevnik.si