Neizpolnjeni načrti
Računsko sodišče je lahko v reviziji, ki je zajela čas med letom 2000 in letošnjim februarjem, ugotovilo le, da presejalna programa Svit za raka debelega črevesa in danke ter Dora za raka dojk še nista prav zaživela. Ker sta programa delovala z zastoji ali le delno, se v zastavljene cilje, torej manj smrti, tako sploh niso mogli spuščati. Opozorili so, da bi morali po načrtu za leto 2008 opraviti dobrih 35.000 presejalnih mamografij, a so do lanskega oktobra poslali komaj dva tisoč vabil. Podobno je pri Svitu, kjer bi morali glede na prvotne načrte lani v program povabiti 260.000 ljudi, a so jih do oktobra povabili le dobrih devet tisoč.
Precej bolje gre prvemu slovenskemu presejalnemu programu Zora, ki se je zaradi uspešnejšega odkrivanja predrakavih sprememb že odrazil v zmanjševanju števila novih primerov raka materničnega vratu na leto. "Delamo prave stvari, a ne na pravi način. Uspel je le eden od treh programov," ocenjuje Vesel. Opozoril je tudi, da je Slovenija od leta 2004 dalje brez strateškega dokumenta na področju raka. Trenutno naj bi bila priprava državnega programa raka sicer "v zaključni fazi".
Tudi uspešnosti primarne preventive, pri kateri gre za preprečevanje obolevanja za rakom, na računskem sodišču niso mogli oceniti. Cilji so bili namreč pomanjkljivo postavljeni, akcijskih načrtov ni bilo, ravno tako tudi ni bilo ocen o doseganju ciljev. Računsko sodišče ugotavlja, da ministrstvo za zdravje pri tem pomanjkljivo načrtuje aktivnosti, poleg tega pa nima celovitega vpogleda v trenutno stanje. Ministrstvo za zdravje bi moralo več storiti za preventivo na področju kožnega raka, ki je vse pogostejši, in raka prostate, ki je ravno tako zelo pogost, še ugotavljajo v revizijskem poročilu.
Vesel je ob tem opozoril, da se problem raka močno dotika javnih financ, saj zdravljenje in preventiva terjata veliko javnih sredstev. Poleg tega število obolelih za rakom narašča iz leta v leto. Napovedi za Slovenijo kažejo, da bosta do svojega 74. leta zbolela vsak tretji moški in vsaka četrta ženska, ki sta bila rojena leta 2005.
Mobilne enote Dore morajo še kupiti
Računsko sodišče je ministrstvu za zdravje dalo več priporočil za boljše obvladovanje raka in mu naložilo pripravo odzivnega poročila. Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gruntar Činč je včeraj zatrdila, da večino tega, kar so jim naložili, "že teče". "Vsi trije presejalni programi že delujejo," je zatrdila. Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke po njenih besedah "teče, kot je bilo začrtano", v Dori za zgodnje odkrivanje raka dojk pa za zdaj mamografijo opravljajo le pri ženskah iz Ljubljane in okolice. Izvajanje Dore na ravni celotne države naj bi bilo mogoče leta 2010, ko bodo po besedah Gruntar-Činčeve pripravljene še druga stacionarna enota v Mariboru in več mobilnih mamografskih enot, ki bodo vozile po Sloveniji. Za zdaj ta program izvajajo le na stacionarni enoti na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Prenos Svita iz ljubljanskega zdravstvenega doma pod okrilje Inštituta za varovanje zdravja je na drugi strani pri koncu, je pojasnila Gruntar-Činčeva.
