Nedvomno bo to odličen finale dveh najboljših ekip v letošnji sezoni, podobnih sijajnih dvobojev, ki so navduševali množice navijačev, pa je bilo v dolgi zgodovini še ogromno. Nogomet je bil sicer že v prvi polovici prejšnjega stoletja šport, ki je združeval številne v posameznih nacionalnih prvenstvih. S tem je vedno bolj rasla želja in ideja tudi po skupnem evropskem tekmovanju najboljših. Najbolj vztrajni so bili v Franciji pri športnem časniku L'Equipe, pri katerem je urednik Gabriel Hanot pozval najvplivnejše klube Stare celine, da ustvarijo skupno evropsko tekmovanje, ki bi se igralo ob sredinih večerih.

Vseh 16 povabljenih klubov je bilo soglasnih. Sprejeli so pravilo, da se v tekmovanje uvrstijo le državni prvaki, od tod pa je tudi izhajalo ime pokal državnih prvakov. Tako je bila prva odigrana tekma med Sportingom iz Lizbone ter beograjskim Partizanom, ki se je končala s 3:3. Zanimanje javnosti je hitro naraščalo, prva leta tekmovanja pa so povsem pripadala Realu Madridu, ki je osvojil prvih pet naslovov, kar je še vedno rekord v zaporednih naslovih. Iz tega obdobja je še vedno tudi rekord po številu gledalcev na eni tekmi, saj si je finale leta 1960 na Hampden Parku med Realom in Eintrachtom iz Frankfurta ogledalo kar 127.000 ljudi, slavili pa so Madridčani s 7:3, kar je tudi najvišji rezultat v finalu vseh časov. V takratni zasedbi Belega baleta so blesteli predvsem Alfredo Di Stefano, Ferenc Puškaš in Raymond Kopa.

Tudi v kasnejših časih je bilo nekaj podobnih serij ostalih ekip, saj se lahko s tremi zaporednimi naslovi pohvalita Ajax s Johanom Cruyffom in Bayern iz Münchna s Franzem Beckenbauerjem. Zelo zanimivi so tudi štirje naslovi Liverpoola med leti 1977 in 1984, ki so bili vsi osvojeni praktično s povsem različnimi igralci v ekipi. Liverpool je nato svoj peti naslov čakal vse do leta 2005, tudi številna ostala moštva pa so imela dolgo serijo brez naslova. Ajax je tako čakal 22 let, da je prej omenjenemu trojčku dodal še četrtega, Bayern 26 let, Real Madrid pa celo 32 let, da je prišel do sedmega naslova. Kraljevi klub je sicer tudi najuspešnejši klub z devetimi skupnimi naslovi, sledi mu Milan s sedmimi, ki pa je najuspešnejši klub v zadnjih 20 letih s petimi zvezdicami v tem obdobju. Med največje poražence tekmovanja, ki se je leta 1992 razširilo in preimenovalo v ligo prvakov, pa nedvomno sodita Benfica in Juventus (oba po dva naslova), ki sta kar petkrat klonila v velikem finalu.

Ob vsem tem je treba spomniti tudi na najbolj uspešne posameznike. Največ naslovov ima še vedno Francisco Gento, ki je bil zraven pri vseh prvih šestih naslovih Reala, od še aktivnih nogometašev jih ima pet Paolo Maldini, ki pa bo konec tedna odigral zadnjo tekmo za Milan. Migeul Munoz (Real) in Carlo Ancelotti (Milan) sta edina, ki sta do sedaj z istim klubom ligo prvakov osvojila kot igralca in kot trenerja, letos pa se jima lahko pridruži še trener Barcelone Josep Guardiola, medtem ko lahko trener Manchestra Uniteda Alex Ferguson postane šele drugi trener, ki bo to tekmovanje osvojil trikrat.