Notarji v nekaterih krajih po besedah Tičar-Beštrove že zdaj delajo "na skrajnem minimumu". Poudarila je, da se velikokrat govori o visokih zaslužkih notarjev, pozablja pa se, da mora notar vse stroške svoje pisarne kriti sam.

Prejšnji pravosodni minister Lovro Šturm je število notarjev precej povečal, s čimer je, kot je poudarjal, želel približati notarske storitve državljanom. A je tako rekoč istočasno bivši minister za javno upravo Gregor Virant omogočil, da lahko državljani preproste zadeve overijo na upravni enoti, s čimer je dosegel pocenitev notarskih storitev in manjši obisk pri notarjih. Zato je minister za pravosodje Aleš Zalar pred časom število notarjev zmanjšal za kar 27. To je nekatere, zlasti opozicijske poslance, precej razburilo, Zalar pa odgovarja, da so se za ukinitev notarskih mest odločili, ker so bila ta mesta nezasedena.

Nekateri notarji prosijo za premestitev

Prepričani, da je zmanjšanje števila notarskih mest neupravičeno, so poslanci opozicijske SDS zahtevali razpravo v parlamentarnem odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. A se je v razpravi izkazalo, da je težava povsem nasprotna. Marjana Tičar Bešter je poslance namreč opozorila, da se na razpise za prosta notarska mesta ponekod ni prijavil nihče od kandidatov, dogaja pa se tudi, da notarji po pridobitvi notarskega mesta zaprosijo za premestitev v drug kraj.

Notranjepolitični odbor je vlado zato pozval, naj pripravi oceno ustreznosti in razporeditve notarskih mest, dodatno naj ugotovi še, zakaj obstajajo tudi že razpisana notarska mesta nezasedena. Na pravosodnem ministrstvu so za Dnevnik povedali, da analizo o številu notarskih mest že pripravljajo, končali pa jo bodo v mesecu dni.

Analiza, ki bi pokazala, ali in kje je notarjev premalo ali preveč, do zdaj po besedah Tičar-Beštrove še ni bila narejena. Ustreznost števila notarjev so doslej presojali le glede na višino prihodkov posameznega notarja. To merilo po njenem mnenju ni zadosten razlog za oceno o tem, ali je notarjev preveč ali premalo. Prepričana je, da bi morali upoštevati tudi število notarjev na določenem območju in ob tem pogledati, kolikšen je povprečen prihodek notarja na posameznem območju.

Prenos zapuščinskih zadev s sodišč na notariat

Ena od možnosti, da bi povečali obseg dela notarjev, s tem pa bodo pridobili tudi dodaten vir prihodka, je prenos zapuščinskih zadev s sodišč na notarje, s čimer naj bi tudi razbremenili sodišča. Minister Zalar je to možnost že v začetku svojega mandata napovedal, Tičar-Beštrova pa je pojasnila, da se z ministrstvom o prenosu zapuščin na notariat že dogovarjajo.

Tako posebna delovna skupina na ministrstvu pripravlja spremembe zakona o dedovanju. Predlog sprememb bo pripravljen predvidoma junija.

Tičar-Beštrova je zagotovila, da obravnava zapuščin, ki jih bodo reševali notarji, za stranke ne bo nič dražja. Namesto sodnih taks, ki jih plačujejo zdaj, bodo stranke plačale notarju pristojbino. Kot je pojasnila, na notarski zbornici že pripravljajo predlog tarife za reševanje zapuščinskih zadev, končno odločitev o višini tarife pa bo sprejel pravosodni minister.

Po mnenju Tičar-Beštrove bi notarji lahko reševali tudi nekatere druge zadeve, ki so sedaj v pristojnosti sodišč, denimo razveze v primerih, ko ni otrok. Notarji bi po njenih besedah lahko sodelovali tudi v postopkih mediacije.