Z nožem nad zobozdravnico
Najbolj je verjetno odmevalo nerazumno dejanje takrat 29-letnega Anadina Adrovića, ki je pred letom in pol v ljubljanskem zobozdravstvenem dispanzerju na Kotnikovi ulici z nožem umoril 33-letno zobozdravnico. Razlog za brutalen napad je bil banalen. Adrović je bil namreč naročen pri zobozdravnici, a je zamudil več kot dve uri, saj se je na vratih ordinacije pojavil že po izteku delovnega časa. To ga je tako razkačilo, da je izza pasu potegnil lovski nož in dvakrat zabodel nesrečno zobozdravnico, ki je izkrvavela v vsega nekaj minutah. Na sojenju je psihiatrični izvedenec ugotovil, da napadalec trpi zaradi preganjalne in nanašalne blodnjavosti, zato v usodnem trenutku ni bil sposoben obvladovati svojega ravnanja. Sodišče ga zaradi tega ni obsodilo na zaporno kazen, pač pa mu je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
Podobno se je februarja lani končalo tudi sojenje 67-letnemu Antonu Rudolfu, ki je oktobra 2005 v domačemu zaselku Korošče nad Cerknico ustrelil 55-letnega bratranca, ki je strelni rani podlegel. Ker je psihiater ocenil, da je bil Rudolf v času kaznivega dejanja zaradi psihotičnega stanja, močne vinjenosti in slabovidnosti neprišteven (imel naj bi privid, da pred hišo stoji gruča ljudi, ki ga poskušajo okrasti), ga je sodišče namesto v zapor poslalo na obvezno psihiatrično zdravljenje alkoholizma, med katerim bo lahko ostal na prostosti.
Nerazumljiv zločin, ki je pretresel javnost, je pred štirimi leti zagrešil tudi takrat 22-letni Vilijem Žagar, ki je v domačem stanovanju v Ljubljani umoril mater. Najprej jo je brutalno pretepel, nato nemočno žensko porezal s kuhinjskim nožem po vratu in na koncu še dvakrat zabodel. Mladenič, ki pred tem menda nikoli ni bil nasilen, je bil po oceni psihiatra v kritičnem času zaradi paranoidne shizofrenije neprišteven, zato mu je sodišče izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
Duševno stanje storilca v času kaznivega dejanja
Podobno kot v mariborskem gre tudi v omenjenih primerih za težko dojemljiva dejanja, zato je na mestu vprašanje, kaj sploh je neprištevnost in kaj se takrat dogaja v človeku? "Pri ocenjevanju prištevnosti gre, preprosto povedano, za to, da je treba najprej ugotoviti, kako je storilec razumel svoje dejanje v času samega dejanja, in potem, kako je imel v oblasti svoje ravnanje. Psihiater mora torej s čim večjo gotovostjo ugotoviti, kakšno je bilo duševno stanje storilca v času kaznivega dejanja," delo izvedenca psihiatrične stroke pojasnjuje znani psihiater dr. Slavko Ziherl.
Jasno je, pravi Ziherl, da lahko na stanje vpliva kakšna duševna motnja. Primer slednje je recimo blodnjavost, kar pomeni, da človeka nekaj preganja, da ima glasovne halucinacije in dostikrat sliši ukazovalne glasove, nato denimo nekoga ubije. "Takšen človek razume svoje početje kot upravičeno. Ker je pod vplivom blodenj in halucinacij, se ne more obvladati, zaradi blodnjavosti pa se počuti življenjsko ogroženega. Seveda v takih primerih govorimo o neprištevnosti, kar pomeni, da oseba ni odgovorna za svoje dejanje, zato se ji izreče obvezno zdravljenje v bolnišnici," pravi dr. Ziherl. Med najpogostejša simptoma, ki vodita v neprištevna dejanja, sicer psihiatrija prišteva blodnjavost in preganjavico, ki se lahko razvijeta v paranoidno shizofrenijo, nezanemarljiv faktor na tem področju pa je tudi alkohol, ki olajša sproščanje agresivnega vedenja. A na alkohol se odzivamo precej različno, po Ziherlovih besedah na večino ne deluje agresivno, če pa je nekdo agresiven že v treznem stanju, je običajno pod vplivom alkohola še bolj.
Ker naj bi bil za umor v Mariboru odgovoren človek, ki je že pred skoraj 20 leti zaradi duševne bolezni z nožem skoraj do smrti zabodel soseda, se postavlja tudi vprašanje, kdaj je mogoče zatrdno reči, da nekdo ni več nevaren za svojo okolico? A Slavko Ziherl odgovarja, da tudi za nekoga, ki ga dobro poznaš, ni mogoče s stoodstotno zanesljivostjo reči, da ne bo nikoli storil kaznivega dejanja. "Pri človeku z duševno motnjo lahko po zdravljenju z večjo gotovostjo rečemo le to, da kaj takšnega več ne bo storil, ni pa mogoče reči, da ne bo ponovno zbolel zaradi duševne motnje. Mi ga lahko kvečjemu ozdravimo in vežemo na nadaljnje zdravljenje, kar je neka varovalka, da ne bo več storil kaznivega dejanja," dodaja Ziherl.
