Avstrija – 17 sedežev (prej 18 sedežev)

Javnomnenjske raziskave so pokazale, da bodo večino glasov na volitvah dobili partnerji vladajoče koalicije – levosredinski socialdemokrati (SPÖ) in konservativna ljudska stranka (ÖVP). Na razdelitev sedežev pa bi lahko vplivali tudi desničarski stranki, ki sta na lanskoletnih volitvah dobili občutno več glasov kot leta 2006.

Eurobarometer, ki je bil izveden spomladi letos, je pokazal, da med Avstrijci vlada visoka stopnja evroskepticizma, 35 odstotkov vprašanih pa je dejalo, da so proti Evropski uniji.

Širitev Evropske unije na vzhod je osrednji problem v Avstriji, saj njena vlada nasprotuje vstopu Turčije v EU in hkrati ne želi umakniti omejitev za tuje delavce. Avstrijci prav tako pozorno opazujejo finančno krizo na Balkanu, saj njihove banke veliko poslujejo z državami nekdanje Jugoslavije.

Belgija – 22 sedežev (prej 24 sedežev)

Temelje belgijske koalicije je pošteno zamajala kriza glede devolucije in kontroverznega prevzema Fortisa, ene izmed belgijskih največjih bank. Pričkanje med nizozemsko in francosko govorečimi področji glede devolucije moči je vodilo do devet mesecev trajajoče politične paralize.

Škandal z banko Fortis je vodil do oblikovanja nove vlade, veteran v politiki, Herman Van Rompuy pa je na premierskem mestu zamenjal Yvesa Letermeja.

V francosko govorečem delu države se je Socialistična stranka zapletla v škandal. Valonski zdravstveni minister Didier Donfut je moral odstopiti, po tem ko je v javnost prišel podatek o dodatkih, ki si jih je za svetovanje izplačeval poleg svoje plače.

Zaradi belgijske politike in njene vloge na čelu Evropske unije je omenjena država najmanj evroskeptična.

Bolgarija – 17 sedežev (prej 18 sedežev)

Prihajajoče volitve v Evropski parlament bodo v Bolgariji generalka pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale 5. julija. Vladajoča bolgarska socialistična stranka (BSP) in primer Sergei Stanišev naj bi na volitvah bila tesen boj z desnosredinsko stranko GERB.

Udeležba na prvih "evropskih" volitvah v Bolgariji je bila zgolj 28,6-odstotna, v Evropski uniji pa je bila povprečna udeležba 45,5-odstotna.

Brezposelnost je osrednji problem, ki tare bolgarske volivce, drugi problem pa je kriminal, je pokazal Evrobarometer letos spomladi. Evropska komisija je lansko leto Bolgariji odrekla 220 milijonov evrov pomoči iz evropskih skladov, ker se država ni ustrezno spopadla s korupcijo in organiziranim kriminalom. Na tretjem mestu je zagotovo tudi varnost glede zagotavljanja energije, saj je državo letos huda prizadela plinska kriza.

Ciper – 6 sedežev (prej 6 sedežev)

Volitve v Evropski parlament bodo potekale samo v Republiki Ciper, saj del otoka, ki ga nadzoruje Turčija, ni del EU. Predsednik Demetris Christofias, vodja komunistične stranke AKEL, je na oblast prišel leta 2008, zaradi obljube, da bo oživel mirovna pogajanja med nasprotujočima si stranema. Čeprav se je Christofias že večkrat sestal s svojimi sosedi, je bil napredek komaj opazen.

Ciprsko vprašanje se prepleta s pogovori o vstopnici Turčije za EU.

Češka – 22 sedežev (prej 24 sedežev)

Kakšen vpliv bodo imeli nemiri na političnem vrhu na volitve v Evropski parlament ni znano. Desnosredinsko vlado Mireka Topolaneka je v začetku maja zamenjal nestrankarski Fischer. Težave so se pojavile med češkim predsedovanjem EU, državljane pa zdaj jeseni zagotovo čakajo predčasne volitve.

Kampanje za volitve v EP so imele zaradi spora glede protiromskega spota, ki ga je objavila skrajno desničarska stranka NS, precej klavrn začetek. Vprašanja glede Evropske unije pa je odprl češki predsednik Valclav Klaus, ki nasprotuje sprejetju Lizbonske pogodbe.

Topolanekova stranka ODS je tesno sodelovala z Bushevo administracijo glede varnostnih ukrepov, predvsem glede ameriškega protiraketnega ščita. Obama je načrt o ščitu še preuredil, kar je nasprotnikom stranke ODS dalo več moči.

Danska – 13 sedežev (prej 14 sedežev)

Danska velja za eno izmed najbolj evroskeptičnih članic EU. Danci so leta 2000 zavrnili evro kot enotno valuto in pred tem tudi ratificiranje Maastrichtske pogodbe, ki je bila z amandmaji nato sprejeta 1993 leta.

Desnosredinsko koalicijo skupaj s konservativno ljudsko stranko vodi liberalna stranka, odvisna pa je tudi od podpore populistične Danske ljudske stranke. Danski model varne prožnosti, ki ponuja fleksibilen trg delovne sile in dobro socialno varstvo, je pridobil veliko občudovalcev v EU.

Estonija – 6 sedežev (prej 6 sedežev)

Investicijski boom, ki je sledil vstopu v Evropsko unijo, se je spremenil v gospodarsko krizo, Estonija pa zdaj sprejema vrsto varčevalnih ukrepov, s katerimi upa, da ji bo uspelo ostati na poti za vstop v evroobmočje leta 2011. Gospodarska rast naj bi letos padla za kar 12,3 odstotka, je napovedala centralna banka.

Tako kot njihovi baltski sosedje, se bodo Estonci odločali na podlagi načrtov strank glede zaposlitev, gospodarstva in socialnega varstva. Estonija bo letos tudi prvič omogočila spletno glasovanje.

Finska – 13 sedežev (prej 14 sedežev)

Desnosredinska stranka Center je koalicijsko pogodbo podpisala s konservativno Stranko narodne Koalicije in s Švedsko ljudsko stranko ter z Zelenimi. Finskih evropski poslanci so na zasedanjih Evropskega parlamenta prisotni v povprečju v 92 odstotkih in se uvrščajo takoj za prizadevnimi avstrijskimi in estonskimi poslanci, je poročal finski medijski portal Helsingin Sanomat.

Finski volivci imajo na volitvah možnost oddati tudi preferenčni glas posameznim politikom na listi. V pogovorih o apatiji volivcev do evropskih volitev, nekateri menijo, da takšen sistem volitev bodoče evropske poslance približa volivcev.

Francija – 72 sedežev (prej 78 sedežev)

Gospodarska kriza je zasenčila druge probleme v Franciji. Predsednik Nicolas Sarkozy je naletel na precej kritik, ko je predlagal, da bi francoski proizvajalci avtomobilov pri zaposlovanju morali dajati prednost francoskim državljanom. Prav tako pa je zahteval strožja pravila za upravljanje s skladi za zavarovanje rizičnih naložb in novo ureditev davčne politike. Vsesplošna jeza nad nepremišljenim vodenjem bank in naraščajočo brezposelnostjo bi lahko vplivala na razporeditev glasov.

V svojem prvem govoru v okviru kampanje, 5. maja, je Sarkozy goreče zagovarjal skupno evropsko agrikulturno politiko, ki je francoskim kmetom zagotovila bogate subvencije.

Sarkozyjeva desnosredinska stranka UMP naj bi na po napovedih na tokratnih volitvah dosegla boljši rezultat kot leta 2004, ko je dobila 17 sedežev v primerjavi z 31 sedeži, ki jih je dobila socialistična stranka. Volitve v Evropski parlament so dobra preizkušnja za omenjeno stranko z novo vodjo, Martine Aubry.

Veteran skrajno desničarske stranke Jean-Marie Le Pen, ki je pri svojih 80-ih letih najstarejši evroposlanec, ponovno kandidira. Skrivni adut tokratnih volitev bi po poročanju BBC-ja lahko bila Nova antikapitalistična stranka, ki jo je ustanovil skrajno levi politik Olivier Besancenot.

Nemčija – 99 sedežev (prej 99 sedežev)

Nemški volivci bodo izvolili 99 evropskih poslancev, več kot v katerikoli drugi članici. Nemčija je znana po dalj časa trajajočem političnem konsenzu, ki se nagiba k večji evropski integraciji. Tokrat pa so Nemci bolj osredotočeni na septembrske volitve, ko se bosta za mesto kanclerja potegovala Frank-Walter Steinmeier (levosredinski socialdemokrati SPD) in aktualna kanclerka Angela Merkel (desnosredinski krščanski demokrati CDU).

Gospodarska kriza je precej obremenila veliko koalicijo CDU-SPD. Nemško gospodarsko naj bi se v letošnjem letu skrčilo za 6 odstotkov, brezposelnost pa je že 8,6-odstotna.

Nemški Zeleni, ki imajo 13 evropskih poslancev, bodo v kampanji izpostavili podnebne spremembe in novo politiko na področju energetike. Nova sila v nemški politiki, protikapitalistična leva stranka, pa bi lahko osvojila glasove predvsem zaradi krize.

Grčija – 22 sedežev (prej 24 sedežev)

Težave z gospodarsko krizo, ki so jo spremljali še nasilni protesti in stavke, so vodilno konservativno Novo demokratično stranko postavile v zelo neprijeten položaj. Stranka ima le en sedež več od parlamentarne večine, kar bi lahko pripeljalo do predčasnih volitev.

Opozicijska stranka Pasok je prepričana, da bo na skorajšnjih volitvah zmagala.

Grčija je središče nekaterih zapletenih regionalnih vprašanj v Evropski uniji, predvsem glede vstopa Makedonije in glede spora s Ciprom. Grški volivci pa so trenutno sicer bolj zaskrbljeni nad gospodarsko krizo, ki naj bi vplivala na turizem.

Madžarska – 22 sedežev (prej 24 sedežev)

Volitve naj bi prinesle več glasov konservativni opozicijski stranki Fidesz, medtem ko se je vladajoča socialistična stranka volivcem zamerila zaradi strogih varčevalnih ukrepov. Nekdanji premier Frenec Gyurcsany, ki je odstopil marca, je bil žrtev krize.

Svetovna finančna kriza je osvetlila negotovost madžarskih financ. IMF je Madžarski odobril 18 milijard evrov pomoči. Brezposelnost in zlom na nepremičninskem trgu bosta glavni temi, na podlagi katerih se bodo odločali volivci.

Irska – 12 sedežev (prej 13 sedežev)

Na izid volitev na Irskem bosta zagotovo vplivali gospodarska kriza in nasprotovanje Lizbonski pogodbi. Pomembno vprašanje pa je ali bodo ekonomska vprašanja v irskih volivcih spodbudila željo, da se približajo EU. Evropejci, ki želijo, da Lizbonsko pogodbo letos ratificirajo vse države, bodo pozorno spremljali drugi referendum na Irskem, ko se bodo oktobra volivci ponovno odločali o njej.

Za večino Ircev bo gospodarska kriza edino vodilo na volitvah. Resnost krize, zaradi katere je brezposelnost že 10,6-odstotna, gospodarstvo pa naj bi se skrčilo za 6,5 odstotka, naj bi volivce pripravila do kaznovanja vodilne stranke.

Italija – 72 sedežev (prej 78 sedežev)

Milijonaru Silviu Berlusconiju, ki že tretjič sedi na stolčku prvega ministra, naj bi se tudi na tokratnih volitvah nasmihala zmaga. Berlusconi je sestavil močno desnosredinsko koalicijo, ki bi italijanskim evropskim poslancem dala več vpliva v Evropski ljudski stranki.

Najmočnejši nasprotnik Berlusconijeve stranke je levosredinska Demokratska stranka, ki je bila ustanovljena leta 2007.

Eurobarometer je pokazal, da so Italijani najbolj zaskrbljeni nad gospodarsko krizo, pri volitvah pa upoštevajo tudi stališča politikov glede politike priseljevanja – bolj kot katerikoli drugi volivci v EU. Novo politiko glede priseljevanja v Italiji je pred kratkim glasno kritiziral prav Evropski parlament.

Latvija – 8 sedežev (prej 9 sedežev)

Gospodarska kriza je v Latvijo prinesla socialne in politične nemire. Po odstopu premierja Ivarsa Godmanisa je na čelo vlade stopil evropski poslanec Vladis Dombrovskis. V Rigi pa so se na protivladnih protestih spopadli policisti in protestniki.

Latvijski volivci so pred težko odločitvijo, saj jih je tudi novi premier opozoril, da država ne more pobegniti pred krčenjem proračunov. Cene nepremičnin so strmoglavile, latvijsko gospodarstvo, ki je veljalo za eno izmed najhitreje rastočih, pa je padlo na trda tla. Gospodarstvo naj bi se po napovedih v letošnjem letu skrčilo za 12 odstotkov, brezposelnost pa strmo narašča. 7,5 milijard evrov pomoči s strani Mednarodnega denarnega sklada je bilo potrebno, da se gospodarstvo ni povsem potopilo.

Litva – 12 sedežev (prej 13 sedežev)

Varčevalni ukrepi so v Litvi postali del vsakdana, saj se vlada trudi, da bi zmanjšala proračunski primanjkljaj in se izognila posojilu IMF. Litvansko gospodarsko naj bi se v letošnjem letu skrčilo za 15 odstotkov, zaskrbljenost glede brezposelnosti in socialnega varstva pa je zasenčila volitve.

Velika politična vest v Litvi pred kratkim so bile volitve, ki so baltiški državi prinesle prvo žensko predsednico, Dalio Grybauskaite. Slednja se iz Bruslja, kjer je delala kot finančna komisarka, vrača domov, volivci pa upajo, da bo s svojim znanjem in izkušnjami Litvo uspešno pripeljala iz krize.

Luksemburg – 6 sedežev (prej 6 sedežev)

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je premier z najdaljšim stažem v EU, na čelu vlade je že od leta 1995. Škandal v zvezi s skrivnostnimi bančnimi računi je Luksemburg postavil na zemljevid držav, vpletenih v kuhanje aktualne gospodarske krize.

Malta – 5 sedežev (prej 5 sedežev)

Malteško polarizirano politiko vodita desnosredinska nacionalistična stranka s premierjem Lawrencem Gonzijem na čelu in Delavska stranka, z nekdanjim evropskih poslancem Jospehom Muscatom na čelu. Malta ima samo pet sedežev v Evropskem parlamentu.

Eurobarometer je pokazal, da je osrednji problem na Malti vprašanje priseljevanja, saj se država bori z velikim številom nezakonitih priseljencev iz severne Afrike. Kar 67 odstotkov Maltežanov je na prvo mesto postavilo problem priseljevanja, medtem ko je bilo v EU povprečje 27 odstotkov.

Nizozemska – 25 sedežev (prej 27 sedežev)

Vodilni stranki krščanskih demokratov (CDA) in delavska stranka sta leta 2004 obe osvojili po sedem sedežev v Evropskem parlamentu. Presenečnje na tokratnih volitvah pa bi lahko predstavljala skrajno desna stranka PVV, ki jo vodi Geert Wilders. Stranka je predstavila ideje glede nadzora priseljevanja, zakonov in reda, njena največja konkurenca pa je stranka Ponosni na Nizozemsko (ToN), ki je bila ustanovljena konec leta 2007.

Priseljevanje je vroča tema na Nizozemskem v zadnjih letih, hkrati pa s seboj prinaša tudi vprašanje muslimanskih militantnežev, ki bi v EU lažje prišli po širjenju.

Poljska – 50 sedežev (prej 54 sedežev)

Vladajoča desnosredinska stranka PO bo bila tesen boj s konservativno PiS, napovedujejo javnomnenjske raziskave. Udeležba na evropskih volitvah leta 2004 je bila 20,8-odstotna. Eurobarometer pa je pokazal, da se za omenjene volitve zanima samo 30 odstotkov poljskih volivcev.

Člansko Poljske v Evropski uniji je Poljakom omogočilo, da so se s trebuhom za kruhom odpravili predvsem v Veliko Britanijo in na Irsko, čeprav jim je gospodarska kriza precej pristrigla krila.

Portugalska – sedežev 22 (prej 24 sedežev)

Konec letošnjega leta bodo na Portugalskem potekale parlamentarne volitve, zato so evropske volitve kot preizkušnja za premierja Josea Socratesa. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da bodo socialisti premagali svoje največje konkurente, socialdemokratsko stranko PSD. Zaradi gospodarske krize, ki je Portugalce spravila na kolena, pa socialistična stranka ne bo požela takšnega uspeha, kakršnega je pred petimi leti.

Romunija – 33 sedežev (prej 35 sedežev)

Brezposelnost in socialnost varstvo sta na vrhu skrbi romunskih volicev, ki so bili pred kratkim lahko ponosni na najhitreje rastoče gospodarstvo v EU, zdaj pa država žalostno sprejema vsako posojilo, ki ga lahko dobi. V krizi Romunija stoji pred številnimi izzivi. Povpraševanje po njenih izvoznih produktih je padlo, več tisoč Romunov, ki si je službe poiskalo v drugih državah članicah, pa čaka negotova prihodnost.

Volitve v Evropski parlament bodo pred težko preizkušnjo postavila delo aktualnega premierja Emila Boca. EU od Romunije in Bolgarije zahteva reformo sodstva in ukrepe v zvezi s korupcijo.

Poseben blišč tokratnim volitvam daje nekdanja manekenka Elena Basescu, ki jo ljubkovalno imenujejo „Paris Hilton iz Karpatov“, na volitvah pa kandidira kot neodvisna kandidatka.

Slovaška – 13 sedežev (prej 14 sedežev)

Glavni izziv slovaških kandidatov za evropske poslance je prepričati volivce, da se udeležijo volitev. Pred petimi leti je bila udeležba namreč samo 17-odstotna. Med kandidati so se letos, morda tudi zaradi „promocije volitev“, znašli temnopolti pevec, trener v fitnesu in nekdanji hokejski zvezdnik.

Slovaška je od vstopa v EU uživala v zmerni rasti, privlačnosti za zahodne investitorje in osvojitvi mesta velikega izvoznika avtomobilov. Gospodarska kriza je izvoz kakopak zmanjšala, večja pa je zaskrbljenost glede delovnih mest.

Eurobarometer je pokazal, da kar 63 odstotkov vprašanih Slovakov na prvo mesto pri evropskih volitvah postavlja „solidarnost med državami članicami“.

Slovenija – 7 sedežev (prej 7 sedežev)

Januarja 2007 je Slovenija postala prva nekdanja komunistična država, ki je vstopila v evroobmočje. Gospodarska kriza je ni prizadela v tolikšni meri kot njene sosede, volitve pa bodo pred preizkušnjo postavile premierja Boruta Pahorja.

Slovenija je na naslovnicah evropskih medijev pristala zaradi blokade hrvaških pristopnih pogajanj, obmejni spor pa še vedno ostaja nerešen.

Španija – 50 sedežev (prej 54 sedežev)

Španijo je gospodarska kriza precej pretresla. V letošnjem prvem četrtletju se je gospodarstvo skrčilo za 1,8 odstotka, ker je največji padec v zadnjih petdesetih letih. Brezposelnost je že 17,4-odstotna. Premierja Josea Luisa Rodrigueza Zapatera čaka veliko dela, saj bi ga po zmagi konservativne stranke PP lahko čakalo glasovanje o zaupnici.

Španski gospodarski boom je v zadnjih letih privabil veliko število tujih delavcev, predvsem Romunov. V času konjunkture je cvetela predvsem gradnja stanovanj, zaradi krize in zloma na nepremičninskem trgu pa jih je trenutno ostalo 650 tisoč neprodanih.

Švedska – 18 sedežev (prej 19 sedežev)

Vladajočo desnosredinsko, liberalno konzervativno politično stranko vodi Fredrik Reinfeldt, ki je leta 2006 prekinil vladavino socialnih demokratov. Evropo pa bi lahko presenetila nova piratska stranka, ki si prizadeva za spremembo zakona o avtorskih pravicah na svetovnem spletu. Stranka nagovarja predvsem ljudi, ki se ne strinjajo z ostrimi pravili nalaganja in prenašanja računalniških datotek, teh pa je iz dneva v dan več. "Piratom" se je podpora še povečala po nedavni obsodbi štirih Švedov, ki so ustanovili stran Pirate Bay, ki ponuja povezave na nezakonite datoteke - filme, glasbo ali kaj drugega, ki si jih lahko "naložijo" uporabniki.

Švedska je naslednja v vrsti za šestmesečno vladavino EU.

Eurobarometer je spomladi pokazal, da več kot 70 odstotkov prebivalcev Švedske priznava, da ne vedo dovolj o Evropskem parlamentu. To je bil v tej kategoriji eden najvišjih odstotkov. Leta 2004 je bila udeležba le 38-odstotna. Pogovori o tem, ali naj Švedska sprejme evro, se nadaljujejo, trenutno se večina prebivalcev nagiba k sprejemu skupne evropske valute.

Velika Britanija – 72 sedežev (prej 78 sedežev)

Škandali o ekstravagantnih izdatkih britanskih poslancev so laburiste in vodilno opozicijsko stranko v britanskem parlamentu spravili na kolena. Slab rezultat laburistične stranke bi lahko pospešil zgodnje splošne volitve.

Splošna jeza glede škandalov bi lahko pomagala pri zmanjševanju strank, skeptičnih glede Evrope, ko ta primer Neodvisna stranka Velike Britanije (UKIP) in skrajno desničarska Britanska nacionalna stranka BNP). Slednja v Evropskem parlamentu še nima zagotovljenega sedeža.

UKIP, ki se zavzema, da bi Velika Britanija izstopila iz EU, je presenetila na evropskih volitvah leta 2004, ko je pristala na tretjem mestu in si v EP zagotovila kar 12 sedežev. Tega leta se je volitev udeležilo le 38,5 odstotkov volilnih upravičencev. Spomladanska anketa pa je že ugotovila, da se letošnjih volitev zagotovo ne bo udeležilo kar 30 odstotkov vprašanih.

Ena največjih tem kampanj je seveda recesija. Brezposelnih je 2,2 milijona ljudi, napovedi pa kažejo, da se bo britansko gospodarstvo letos krčilo še za štiri odstotke.